FSF - Festival slovenskega filma

  • festival
Slovenija

Festival slovenskega filma (FSF) je pregled slovenske avdiovizualne produkcije, ki vsako leto predstavi produkcijo celovečernih in kratkih igranih, dokumentarnih ter animiranih filmov, ki so nastali v Sloveniji v preteklem letu.Na festivalu se podeljuje nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo, ki je najuglednejša nagrada na področju filmskega ustvarjanja na slovenskem. Strokovna žirija festivala podeljuje nagrade Vesna za najvidnejše dosežke filmskih ustvarjalcev v preteklem letu. Vesna simbolizira moč junakinje iz legendarnega istoimenskega filma, ki ga je leta 1955 režiral František Čap, režiser češkega rodu, ki danes predstavlja enega stebrov zgodovine slovenskega filma.

zanimivost

Festival je naslednik Tedna domačega filma v Celju, ustanovljenega v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se je po osamosvojitvi preimenoval v Slovenski filmski maraton in se preselil v Portorožu, kjer

Festival je naslednik Tedna domačega filma v Celju, ustanovljenega v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se je po osamosvojitvi preimenoval v Slovenski filmski maraton in se preselil v Portorožu, kjer po nekaj migracijah festival domuje še danes.

Festival slovenskega filma je nacionalni dogodek, na katerem se srečujejo filmski ustvarjalci, strokovna javnost, mednarodni gostje in drugi ljubitelji filma.

kontaktni podatki

Festival slovenskega filma

e-pošta press@fsf.si
spletna stran http://www.fsf.si
katalog
letnik: 22, leto: 2019
katalog
letnik: 21, leto: 2018
katalog
letnik: 20, leto: 2017
katalog
letnik: 19, leto: 2016
katalog
letnik: 18, leto: 2015
katalog
letnik: 17, leto: 2014
katalog
letnik: 16, leto: 2013
katalog
letnik: 15, leto: 2012
katalog
letnik: 12, leto: 2009
katalog
letnik: 11, leto: 2008
katalog
letnik: 6, leto: 2003
Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2019

Film je čudovita umetnost, izjemno kompleksna, a hkrati preprosto neposredna v komunikaciji z gledalcem. A kljub čarobnosti filmskega izraza, ki lahko doseže um, čute in srce katerega koli in kakršnega koli človeka, se gledalci le poredko srečamo s filmi, za katere lahko trdimo, da so celostna umetnina – v kateri se brišejo ločnice med elementi, ki jo sestavljajo, pri kateri se konkretna snovnost njenega nastanka prelije v edinstveno psihofizično in metafizično doživetje gledalca. In filmi Andreja Zdraviča nam neredko omogočijo prav to: umetniško doživetje brez precedensa in brez primere. Trdimo lahko celo, da je ves njegov umetniški opus sklenjena celota, saj kljub temu, da se v njem menjajo predmeti obravnave, načini obravnave in ne nazadnje tehnologija snemanja, odseva neki določeni pogled na svet, avtorjevo posebno senzibilnost, ki nam z zvočno-vizualnimi impulzi na filmu venomer predstavlja utripanje ali ritem življenja (najsibo narave, urbanega okolja, tehnologije). Za celostno umetnino suvereno stoji celosten avtor, Andrej Zdravič, ki, tako rekoč nerazdružljiv s svojo snovjo in svojo umetnino, bdi nad vsemi fazami njenega nastanka in nad vsemi njenimi elementi.

Življenje Andreja Zdraviča je življenje, posvečeno filmu. Po osnovni izobrazbi v Ljubljani in Alžiru je začel študirati umetnostno zgodovino in etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se v tem obdobju navdušil nad fotografijo in glasbo. Leta 1973 je odšel v ZDA, kjer je študiral, diplomiral in magistriral na oddelku Center for Media Study na State University of New York/Buffalo, študij pa je poleg filmskih smeri vseboval tudi analogno sintezo zvoka in digitalni sampling. Pet let je živel in ustvarjal v okolju newyorške filmske avantgarde, a se je leta 1980, ker je želel posneti film o oceanu, preselil v San Francisco in tam ostal sedemnajst let. Poleg svojih del je v novem okolju ustvaril več filmov o mikrokirurški transplantaciji in šest let delal v Muzeju znanosti, umetnosti in človeške percepcije Exploratorium. Filmsko umetnost je predaval na ameriških univerzah UWM Milwaukee, San Francisco State University in drugod in kot gostujoči filmski avtor vodil seminarje na Stanford University, Royal College of Art, Falmouth University, Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani...

Za film Riverglass – V steklu reke (1997) je leta 1999 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2006 mu je Univerza v Ljubljani podelila priznanje za pomembna umetniška dela, za svoje ustvarjanje je prejel tudi številne nagrade po svetu, navsezadnje pa njegove filme obravnava več publikacij, posvečenih filmski umetnosti in teoriji, ekologiji in filozofiji. Zdravič je Slovenijo zastopal na Beneškem bienalu leta 1999 in na razstavi World Expo ’98. Njegove filme so prikazali na številnih samostojnih projekcijah in retrospektivah po svetu (Anthology Film Archives, Centre Pompidou, Deutsches Filmmuseum, Cankarjev dom, Slovenska kinoteka ...) ter predvajali na več televizijskih postajah (ZDF, RAISAT ART, ARTE, KCET Los Angeles ...) ali jih uvrstili kot eksponate v muzeje in galerije (ZKM Karlsurhe, MUSAC Léon, OCA Pavillion São Paulo, Alfred Ehrhardt Stiftung Berlin ...).

Andrej Zdravič je od leta 1973, ko ga je ob reki Soči in Jadranskem morju navdihnilo, kar je videl kot nenehen in večen ples narave, in je posnel svoj prvi film Ples kamere, ustvaril skoraj štirideset avtorskih filmov, ob tem pa tudi več video instalacij, v katerih raziskuje utrip življenja in narave, njenih nenehno prehajajočih energij in, v odnosu do človeka, duhovne razsežnosti teh prvinskih procesov. Njegovi filmi so zvočno-vizualne kompozicije, v katerih sta zvok in slika spojena v neločljivo govorico, med njima ni hierarhije, in skupaj tvorita film, ki na gledalca deluje totalno, preplavi ga, potopi vase. Zdravič sveta okoli sebe ne manipulira, temveč poskuša svojo zelo intimno izkušnjo okolja, v katerem se nahaja in ki ga (neskončno) fascinira, čim bolj natančno prenesti gledalcu. V svojih filmih največ prostora namenja naravnim pojavom, a v kakršno koli okolje vstopi kot filmski avtor (naj gre za naravo – reko, ocean, vznožje vulkana, oblake – ali urbano okolje – soseske New Yorka, operacijsko dvorano, kokpit reaktivnega letala), tja stopi nežno in tiho, vendar z naostrenimi čuti, s katerimi poišče zorne kote, ki najprecizneje prenašajo doživetje in energije prostorov, ki jih hoče predstaviti. Zdravičevi filmi so kompleksne umetnine, a avtor svojega procesa dela in snovi obravnave ne mistificira – in prav zato imajo neverjetno moč, da vsakemu gledalcu ponudijo njegovo lastno umetniško izkušnjo. Zaradi razloga, zakaj nastanejo, načina, na katerega nastanejo, in direktnosti, s katero delujejo na gledalca, so filmi Andreja Zdraviča filmi v najčistejšem pomenu besede.

Predsednica komisije za Badjurovo nagrado 2019 Varja Močnik

Iridium nagrada
za prvenec
podelil: Iridium Film
2019

Nagrada IRIDIUM v vrednosti 5.000 EUR za postprodukcijske storitve se podeli avtorju prvenca.

Kosobrin
izjemen doprinos
2019

Nagrada za dragocene filmske sodelavce.

Utemeljitev:
Filmsko snemanje je vse prej kot naraven proces. Nek avtorski fantast si nekaj bolj ali manj na suho izmisli, v petih letih čakanja na film si vbije v glavo veličastne prizore, ko pa tako rekoč nenadoma res pride do realizacije, se izkaže, da je bilo v scenarističnem zanosu morda preveč zlahka zapisano: »prebija se skozi snežni metež«, »črepinje letijo po zraku«, »razjarjene množice protestirajo« in podobno. Vendar je pri filmu tako: če želiš posneti nekaj fantastičnega, moraš ostati realen. Pri tej realnosti pa režiserji včasih potrebujemo pomoč.

Jojo – mama in filmske špice ga poznajo pod imenom Matija Kozamernik – je v prvi vrsti odličen prevajalec avtorskih vizij in zahtev v jezik realnosti oziroma realizacije. To prevajanje je, glede na njegovo zahtevnost, gotovo najbolj nepriznana umetniška disciplina. Jojo je v njej prvak.

Na snemanju včasih »zagusti«, takrat »frontmeni« utihnemo in se ozremo v ozadje filmske ekipe: 'Jojo, kaj pa zdaj?' Čeprav ni in tudi ne bi mogel biti miren, navadno odgovori z mirnim glasom. Njegov odgovor seveda ni vedno enak, zveni pa v smislu: Še vedno smo, in bomo tudi tokrat.

Po duši roker z izjemnim žurerskim in plesnim talentom na snemanjih prisega na nekaj, čemur sam reče 'filmska higiena', z drugimi besedami: red, spoštovanje pristojnosti, sodelovanje, diskretnost in še marsikaj, kar dobro filmsko ekipo počloveči v ustvarjalni kolektiv.

Za režiserja je vedno olajšanje, če v odločilnih trenutkih sliši utrip še kakšnega srca, ki ni samo tiktakanje profesionalnega mehanizma, ampak bije zares, iz srca in za film. Pri filmu ni v navadi, ampak tako imenovani »opis del in nalog« bi bil v Jojotovem primeru zelo dolg: podnevi direktor, zvečer angel varuh, po potrebi policaj, vsak dan šofer in vremenoslovec, v prostih dnevih mirovni posrednik, da o jutranjih sendvičih ne govorimo. Po približno štiridesetih celovečernih filmih je ostal mlad, brez rutinskih skrivalnic in ciničnih prevlek, vedno v prvi bojni vrsti in zato seveda zelo dragocen sodelavec, kot je tudi podnaslovljena nagrada kosobrin.

Društvo slovenskih režiserjev
Ljubljana, september 2019

nagrada Art kino mreže Slovenije
-------
2019

Junakinjo močni notranji občutek za pravičnost žene v tihi, a vztrajni upor proti navidez svetim pravilom in nepremakljivim strukturam moči. Njen boj je danes več kot aktualen. Izvrstno igro glavne protagonistke in močno zgodbo s ščepcem satiričnega humorja podpira ikonična in hkrati ironična vizualna podoba.

Nagrada izobraževalnega programa Ostrenje pogleda
za študijski film
2019

Vrtoglava Soma Sandre Jovanovske je preiskovanje (z)možnosti (animiranega) filma, ki s premišljeno uporabo ready-madeov izvirno obravnava temo odvisnosti. Kljub zahtevnosti problematike dopušča prostor interpretaciji.

Posebna omemba izobraževalnega programa Ostrenje pogleda
-------
2019

Alzheimer Cafe Martina Drakslerja je ganljiv premislek o življenju in minljivosti, ki s spoštovanjem in igrivostjo v ospredje postavlja intimo vsakdana para v domu za ostarele.

Vesna
za stransko vlogo
2019

Jana Zupančič nam je s svojo igralsko kreacijo približala notranje strahove in dileme na videz močne ženske. Z minimalističnimi, a natačno odmerjenimi izraznimi sredstvi je vnesla tesnobo in napetost v lik inšpektorice Kaje, ženske, ki poskuša za vsako ceno ubežati usodi neperspektivnega provincialnega življenja.

Vesna
za posebne dosežke
2019

Buča na vroči strehi svetaje mnogo več kot le portret velikana slovenske poezije Tomaža Šalamuna. Predstavlja izjemen in dragocen dokument za slovensko kulturo, katerega vrednost bo le še rasla z vsakim dnem, ki bo minil.

Vesna
za študijski film
2019

Zrelost, občutek za sočloveka in jasna avtorska vizija Martina Drakslerja so osrednje kvalitete dokumentarnega filma Alzheimer Cafe, čigar pripoved je stkana v iskreno in zaokroženo filmsko celoto.

Vesna
za eksperimentalni film
2019

Umetnica, scenaristka in režiserka Ema Kugler z natančno dovršenostjo filmskega jezika in uporabo novih tehnologij avtentično pripoveduje zgodbo o »nas, ki smo, da kopljemo kosti«, izgubljeni kot fetusi v vesolju, iščoči pristnost »nečesa«. Ponudi tudi rešitev. Ekspresivna avdiovizualna umetnina avtorskih, igralskih in tehnoloških presežkov,filozofskiin izjemnoestetskifilm.

Vesna
za scenarij
2019

Skozi izjemno delikatno zgodbo nam scenarista KatjaColja in Angelo Carbone razkrivata vso globino izgube otroka in soočanja z njo. Rahločutno in subtilno se skozi vrsto detajlov in situacij iz vsakdanjega življenja izoblikuje celostna mozaična podoba odtujenih medosebnih odnosov, katerih dinamika nas postopoma in neopazno vodi do močne emotivne katarze.

Vesna
za posebne dosežke
2019

S pridihom italijanskega neorealizma izpove zgodbo bosanskega vsakdana mlade družine v stiski in očeta, ki išče delo, a ga najde šele, ko pristane v zaporu. Univerzalna zgodba o socialno ranljivi družini z brezposelnim in preveč poštenim očetom, ki ne zmore pristati na korupcijo, čepravza ceno preživetja, je v današnjem koruptivnem svetu še kako aktualna na vseh koncih sveta. Režiser z občutljivo in pricizno režijo in z vodenjem odlične mednarodne filmske ekipe ustvari human film tenkočutnih občutij, visoke morale in etike.

Vesna
za dokumentarni film
2019

Observacijski dokumentarec o zloglasni morilki Cammore, ki se po 24 letih vrne iz zapora v vsakdanjost južnoitalijanskega mesteca. Pretanjen scenarij, pogumna kamera in odlična režija nas popeljejo na napeto filmsko potovanje glavne protagonistke in njenega partnerja, ki jo je 24 let čakal, da se vrne domov. Kaj je ostalo od ljubezni in kdo je Christina Pinto? Avtorjema uspe na verodostojen in zaupljiv način prodreti v najintimnejšeplasti človeške duše in odstreti skrivnost, zakaj je Christina ubijala. Odlična montaža, glasba in celotna izvedba filma. Pretresljiv film.

Vesna
za manjšinsko koprodukcijo
2019

Drzen in strasten film z imenitno Zorico Nuševo kot Petrunijo odpira vprašanje ženske v makedonski družbi in tradicionalnih okoljih. Spremljamo preobrazbo Petrunije, ki s svojo spontano akcijo razbija cerkvene in družbene tradicije in se spreminja v glasno zagovornico pravic žensk. Mojstrski film Teone Strugar Mitevske, ki dokazuje, da lahko s filmsko umetnostjo še vedno vplivamo na spremembe v družbi in spreminjamo svet.

Vesna
za kratki film
2019

V mediteranski atmosferi Rajase v finih detajlih zrcali odnos mladega para na počitnicah z vsemi malimi nevšečnostmi, v katerih se prepoznamo gledalci in se pravzaprav smejimo sami sebi. Lahkotnost in briljanca filma v vseh segmentih njegove izvedbe –scenarija, kamere, režije, igre. Odlična izvedba celotne ekipe filma odpira naš »periferni vid«.

Vesna
za glavno vlogo
2019

V interpretaciji Maria, »ta škrtega mizarja«, je Massimo De Frankovich uspel v enem zamahu skozi maestralno igralsko kreacijo pričarati celotno paleto različnih emocij in bogastvo notranjega sveta, ki se skriva za obrazom, otrdelim od teže življenjskih preizkušenj. Skozi dostojanstvo, toplino in plemenitost, ki jo nosi njegov lik, nam je približal pretresljivo usodo neke skupnosti.

Vesna
za zvok
2019

Zvočna slika se v soglasju z izvirno glasbo vzpostavlja kot eden izmed osrednjih pripovednih elementov. Večplastna in tehnična dovršenost zvoka je rezultat dela kreativne ekipe z jasno izdelanim avtorskim konceptom in individualnim pristopom k filmskemu zvoku.

Vesna
za scenografijo
2019

Giovanna Ciriani tako s premišljenim občutkom za najmanjši detajl kot tudi celostnim izborom lokacij ustvari čaroben in hkrati izjemno prepričljiv filmski prostor, ki ni zgolj kulisa, temvečaktiven protagonist.

Vesna
za fotografijo
2019

Z virtuoznim obvladovanjem igre svetlobe in senc direktor fotografije Ferran Paredes Rubio v slogu največjih mojstrov klasičnega slikarstva suvereno postavi piko na i vizualni mojstrovini, ki jo soustvarja v tesni simbiozi z režiserjevimi postavitvami kamere ter že omenjenimi komponentami scenografije, kostumografije in maske.

Vesna
za celovečerni film
2019

Osupljiva filmska stvaritev z izjemno vizualno komponento in zaokroženostjo, ki v svojih številnih kvalitetah močno presega običajni okvir nacionalne kinematografije. Vsi elementi filmskega jezika v tej dodelani mojstrovini so uporabljeni premišljeno in subtilno, kar gledalcu omogoči izjemno emotivno in estetsko doživetje. Prepričani smo, da je ta film znanilec pomembne prelomnice za slovensko kinematografijo.

Vesna
za glasbo
2019

Izvirna glasba Hekle Magnúsdóttirob sozvočju že pozabljenih napevov in popevk prefinjeno gradi intuitivno naracijo in s tem vzpostavlja samostojen dramaturški sloj, ki s svojo sugestivno močjo rahločutno nadgradi igralske kreacije, s čimer ponese emotivnodoživetje gledalca na povsem nov nivo.

Vesna
za montažo
2019

Gregor Božič je v kreativnem montažnem procesu s Beppejem Leonettijem in Benjaminom Mirguetom našel sozvočje vseh elementov filmskega jezika in jih preko preskokov v času ter nevidnih prehajanj med resničnim in nadnaravnim svetom, prepletanjem spominov in sanj povezal v čarobno filmsko pravljico.

Vesna
za kostumografijo
2019

Transmedia Production, Deutsche Film-Und Fernsehakademie Berlin, RTV SlovenijaRežiser: Gregor Božič Utemeljitev:Katharina Jockwer in Mateja Fajt sta s skrbno domišljenim konceptom in pozornostjo na najmanjši detajl, ki temelji po eni strani na etnologiji in po drugi na skrbno izrisanem socialnem okolju, ustvarili kostume, ki bodo ostali večni.

Vesna
za masko
2019

Barbara Morosetti je s subtilnim oblikovanjem maske skozi celotno pripoved natančno in dosledno podpirala igralce pri kreiranju njihove vloge, s čimer je bistveno pripomogla k nepozabnim podobam, ki so se vrnile iz preteklosti.

Vesna
za režijo
2019

Redki filmi so tako precizni, premišljeni in poglobljeni ter v takšnem soglasju vseh kreativnih elementov, kot so Zgodbe iz kostanjevih gozdov, celovečerni prvenec Gregorja Božiča. S samosvojo poetiko in izvirnimi rešitvami mu uspe, da nas s filmskimi izraznimi sredstvi presenetljive avtorske in obrtne zrelosti popelje na čarobno popotovanje v svet kostanjevih gozdov.

Vesna
za glavno vlogo
2019

V lik uporniške Neže je Liza Marijina vnesla slojevitost in globino, ki subtilno namigujeta na skrita in potisnjena čustva,ki se skrivajo za navidezno grobostjo, nesramnostjo in samoironijo. Z natančnimi in dobro umerjenimi sredstvi ji uspe postopno razkrivanje emotivnega odpiranja svoje junakinje.

Vesna
za animirani film
2019

Animatorka in avtorica filma Milanka Fabjančič riše in sanja. Polnokrvno izkorišča formo animiranega žanra. S pomočjo animiranih metamorfoz nas popelje v domišljijski svet Liliane in njenega vsakdana, v čas Metropolisa, tekočih trakov, ljudi številk. Liki in forme se svobodno spreminjajo iz ene podobe v drugo in pri gledalcu vzbujajo občutenje nadrealnega in domišlijskega. V polnosti je izkoristila svobodo izraza, ki jo omogoča zgolj animirani film. Liliana kljubuje z nasmeškom, saj je njeno srce polno ljubezni. Hudomušen animirani film z odlično Magnificovo glasbo. Svetlobo, ki jo Liliana nosi v srcu, ponotranjimo tudi gledalci.

Vesna
za stransko vlogo
2019

Milivoj Roš Miki je v svoji igralski bravuri v nekaj minutah filmske pripovedi uspel narediti tako močan vtis, da si filma brez njega ni mogoče zamisliti. Z neverjetno lahkotnostjo prehaja iz nastopaškega pripovedovanja v intimno in grenko izpoved. Miki nam je ponovno pokazal, kako močna in navdihujoča je lahko igralčeva karizma.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2018

Režiser in scenarist Tugo Štiglic je zagotovo med najbolj prepoznavnimi imeni slovenskega mladinskega filma. Že v otroštvu je odigral eno glavnih vlog v Dolini miru (1956), enem najpomembnejših in tudi mednarodno najuspešnejših slovenskih filmov. Režiral ga je Tugov oče France Štiglic, pri katerem je Tugo, sicer diplomirani umetnostni zgodovinar, kasneje delal kot asistent režije. Asistiral je še pri številnih celovečernih igranih filmih drugih režiserjev (Sedmina Matjaža Klopčiča, Idealist Igorja Pretnarja, Ljubezen Rajka Ranfla itd.), med drugim pri vseh slovenskih mladinskih klasikah iz 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja: Sreča na vrvici, Učna leta izumitelja Polžain Ko zorijo jagode. V tistem obdobju je tudi režiral, predvsem kratke dokumentarne filme. Za film To človeka jezi,dokumentarni portret Justa Godniča, aktivista primorske protifašistične organizacije TIGR, je leta 1985 prejel zlato medaljo na beograjskem festivalu.S svojim celovečernim prvencem Poletje v školjki(1986) je v slovenski mladinski film poleg humorja, akcije in romantike, ki jih je bilo občinstvo vajeno iz uspešnic Janeta Kavčiča in Rajka Ranfla, vnesel tudi popularno glasbo in ples.Lokacijo dogajanja pa prvič v mladinskem kinofilmu prestavil na morje in tako nekoč pomembno filmsko mesto Piran,skupaj s Portorožem in solinami,vpisal na filmski trak za naslednjo generacijo. Odlično vodenje mladih igralcev naturščikov, spretno prepletanje resničnih najstniških težav in mladostnega idealizma z vizualno privlačnimi prizori in najlepšim sončnim zahodom v zgodovini slovenskega filma, pastelne barve in zvok »sintesajzerja«−Poletje v školjkije bil za generacijo otrok iz 80-ih ultimativni mladinski film.Še danes pa ostaja ena prvih in najpozitivnejših asociacij na otroštvo v desetletju pred osamosvojitvijo. V kinematografih si ga je ogledalo preko sto tisoč gledalcev, predvajan je bil tudi v tujini (med drugim sinhroniziran v nemščino), prejel je tri mednarodne nagrade: grand prixna filmskem festivalu Giffoni v italijanskem mestu Giffoni Valle Piana, grand prix na festivalu v francoskem Saint Maloju in grand prix v Szegeduna Madžarskem.Videokaseta s Poletjem v školjkije bila obvezna v vsakem gospodinjstvu in film je naslednjih 25 let obveljal za najboljše, kar slovenska kinematografija lahko ponudi mladim gledalcem.Dve leti kasneje je Poletje v Školjkidobilo tudi nadaljevanje, postavljeno v Ljubljano, ki bi ga lahko označili za prvi celovečerni plesni film pri nas. Priljubljenost glavnih likov Tomaža in Milene je bila tolikšna, da se je marsikdo že nadejal celo tretjega dela, ki bi ga, če bi bil splet okoliščin drugačen, Štiglic s sodelavci tudi posnel.Po osamosvojitvi je posnel dva igrana TV filma po literarnih predlogah: Nasmeh pod pajčolanom(1993) po noveli Milana Puglja in Tantadruj(1994) po noveli Cirila Kosmača. S svojim naslednjim kinofilmom Patriot(1998),ustvarjenimpo scenariju Igorja Karlovška,je pokazal ambicije bolj hollywoodskega tipa in posnel enega redkih slovenskih akcijskih filmov, ki je povzemal stil in predvsem vizualno govorico popularnih ameriških trilerjev iz 80-ih in 90-ih let. Patriotv tem smislu ostaja slovenski filmski unikum, z leti pa je dobil status kultnega filma.Štiglicje pozneje posnel še tri mladinske filme: TV film Dvojne počitnice(2001) po istoimenski predlogi Braneta Dolinarja, Pozabljeni zaklad(2002) po romanu Ivana Sivca in TV film Črni bratje(2010) po povesti Franceta Bevka, s katerim se je vrnil k temiupora proti fašizmu pred 2.svetovno vojno. V desetletjih delovanja na RTV SLO je režiral vrsto dokumentarnih, reportažnih, propagandnih in etnografskih filmov ter radijskih iger. Tugo Štiglic je ob canskiprojekciji restavriranega filma Dolina miru, v katerem je kot desetletnik prvič nastopil, izjavil: »Ob nastanku filma se kot otrok nisem zavedel brezčasnega sporočila tega filma, ki nam govori, da ljudi najbolj določa ena stvar –njihova človečnost.« To bi lahko trdili tudi za filme nasploh. In Tugu Štiglicu se je posrečilo v vsehnjegovih filmih, še posebej pa v mladinskih, osvetliti ter nenasilno in nepridigarsko izpostaviti in povzdigniti prav to, človečnost. Predsednik Komisije za Badjurovo nagrado 2018 Miha Knific

Glavna nagrada sklopa Podmladek
za mladega ustvarjalca/ustvarjalko
2018

Glavno nagrado podeljujemo skupinskemu filmu Metum. Odlikujejo ga dovršeni detajli v sicer stilizirani animaciji. Uporaba plastelina poudari otroško perspektivo strahu, film lahkotno naslovi tabuizirano temo.

Iridium nagrada
za najboljši film
podelil: Iridium Film
2018

Nagrada IRIDIUM v vrednosti 5. 000 EUR za postprodukcijske storitve se podeli režiserju filma, ki je prejel vesno za najboljši film.

Kosobrin
izjemen doprinos
2018

Nagrada za dragocene filmske sodelavce.

Društvo slovenskih režiserjev (DSR) želi z letnim podeljevanjem nagrad kosobrin za izjemen prispevek k slovenski kinematografiji in TV-ustvarjanju povečati prepoznavnost vseh neavtorskih poklicev v produktivni kinematografiji in TV-ustvarjanju. Nagrado kosobrin za dragocene filmske sodelavce DSR podeljuje letno na Festivalu slovenskega filma v Portorožu izbranemu posamezniku ali posameznici.

Dragoceni filmski sodelavci s svojim delom izkazujejo tako visoko profesionalno usposobljenost kot nadpovprečne rezultate, s čimer tudi s svojim neavtorskim prispevkom pripomorejo k dvigu kakovosti tako delovnega procesa kot končnega izdelka in so s svojim delom znatno zaznamovali področje produktivne kinematografije oz. televizijskega avdiovizualnega ustvarjanja.

Letošnjo nagrado Kosobrin prejme Petra Trampuž.

Petro poznamo po delu tajnice režije, preizkusila pa se je tudi v režiji, scenaristiki in produkciji. Kot tajnica režije je sodelovala z »malimi« in »velikimi« avtorji, mladimi in starejšimi. Odkar deluje na filmu, je bila pozorna na dialoge v slovenščini, italijanščini, makedonščini, srbohrvaščini, angleščini, nemščini, arabščini …

Njen natančen nadzor nad posnetimi kadri in dragocene sugestije v času snemanja omogočajo režiserjem manj stresno montažo in večjo svobodo. Težko bi našli koga, ki je bolj pozoren na filmsko kontinuiteto in na vse male detajle, ki so tako pomembni pri ustvarjanju filmske magije.

Svoje znanje je z leti nadgrajevala in ga vedno z veseljem dajala na razpolago tudi mladim avtorjem. Režiserji močno cenimo njeno strokovno znanje, občutek za filmsko umetnost in posvečen odnos do dela in sodelavcev. Petra Trampuž je nepogrešljiva sodelavka tudi zato, ker je noro zaljubljena v filmsko ustvarjanje.

Društvo slovenskih režiserjev
Ljubljana, 31. 08. 2018

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2018

Za močno igro, izčiščeno režijo in brezkompromisno osredotočenost zgodbe, za izjemen čut pri niansiranju čustev in odnosov med protagonisti filma ter celostno avtentično izgradnjo mikrokozmosa iz obrobja slovenskega vsakdana.

posebna omemba sklopa Podmladek
za mladega ustvarjalca/ustvarjalko
2018

Posebno omembo namenjamo filmu Kar človek čuti avtorja Urha Pirca, ki ga v prvi vrsti odlikuje pristna igra. Film neposredno in realistično obravnava aktualno tematiko, poda izčiščeno in zaokroženo zgodbo.

posebna omemba slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2018

Za dosledno kritično refleksijo časa in današnje mlade generacije, ki v odnosu do protagonistov uspe biti hkrati humorna, trpka in ljubeča, ter za režijsko dovršen portret Ljubljane, ki v filmu nastopa kot svojstven karakter.

Vesna
za fotografijo
2018

S skrbnim sestavljanjem kadrov je v tem vizualno zadovoljujočem filmu direktor fotografije ustvaril čutno vizualno izkušnjo, ki nas posrka vase. Svojo izjemno nadarjenost kaže v nadgradnji svojega sloga, saj je dodatno plastjo kompleksnosti še obogatil svoj umetniški in strokovni dosežek.

Vesna
za posebne dosežke
2018

Vesno za posebno izviren filmski dosežek prejme ekipa filma Zgodovina ljubezni, ki vzpostavlja unikaten in neobičajen avtorski izraz, ki film odpelje stran od pričakovanih avtorskih uzanc. Umetniško rahločutnost režiserke in scenaristke Sonje Prosenc podpirajo odlična fotografija Mitje Lična, mednarodna igralska in avtorska zasedba ter poslovna in povezovalna sposobnost producenta Roka Sečna.

Vesna
za scenarij
2018

Scenarij filma Ne bom več luzerka izstopa s svojo dodelanostjo, premišljenostjo in očitnim poznavanjem tematike. Iz navidez pasivnega lika Špele ustvari močno in privlačno protagonistko, narativni presežek pa ustvarja v večplastnosti, vizualni pripovedi in bogatem podtekstu.

Vesna
za stransko vlogo
2018

Živa Selan je igralka, ki žari. S svojo naravnostjo, drznostjo in odzivnostjo oblikuje vlogo, ki jo občutimo kot refleksijo neulovljivega in neoprijemljivega ustroja sveta. Dušljivost vsakdana, kot ga v popolni nemoči doživlja generacija, ki ne more priti do zaposlitve, se kaže v igralkini navidezni razigranosti in lahkotnosti. Njen izraz ni nikoli isti ali brezizrazen, nasprotno, s svojo sugestivno močjo in distanco do sveta ves čas sporoča: »Nisem dobro.«

Vesna
za celovečerni film
2018

Film Ne bom več luzerka je žirija prepoznala kot najbolj celovit filmski izdelek tega festivala. Relevantnost teme, dodelan scenarij in precizna režija Urše Menart, izvrstna igralska zasedba z Evo Jesenovec na čelu ter vsi preostali avtorski prispevki tvorijo prepričljivo celoto. Generacijska problematika je aktualna in pereča, a jo film obravnava z inteligentno noto humorja, absurda in topline.

Vesna
za posebne dosežke
2018

Nori dnevi nas malodane prestrašijo s filmskim ugibanjem, ali se za duševno obolelostjo morda ne skrivajo zgolj neskončna ranljivost življenja, človeška nemoč in sovražni demoni, ki krožijo med nami. Film brez moraliziranja odpira mučna vprašanja, kako se na duševne stiske odzovemo mi, kako reagira sistem, medicina, farmacija. Zaradi premišljene, čeprav zgolj navidezne odsotnosti avtorja ostane samo iskren, do surovosti prepričljiv dokument, ki na gledalca deluje skoraj fizično.

Vesna
za glasbo
2018

Ekipa skladateljev je ustvarila izjemno natančno in presenetljivo organsko glasbeno spremljavo k preizkušnjam in stiskam, s katerimi se srečuje vodilna junakinja zgodovinsko težkega filma. S svojim dosežkom so brez dvoma obogatili zvočno izkušnjo filma, saj so še podkrepili občutja in dogajanje v zgodbi.

Vesna
za glavno vlogo
2018

Igralka Judita Frankovid odigra lik Ane izredno rahločutno, prepričljivo, z izrazitim občutkom za emocijo, filmsko vsebino in izrečene besede. Vse omenjene elemente z unikatnim igralskim postopkom povezuje enkratne filmske trenutke in tako razpira vso tragiko lika, da bi lahko le ta delovala na gledalca. Čeprav na začetku filma vlogo Ane zastavi prizemljeno, pa po izgubi lastne identitete oprijemljivost lika postopoma transformira v vase zazrto bitje, ujeto v brezizhoden položaj.

Vesna
za kostumografijo
2018

Kostumografska vizija Sanje Džeba v filmu Izbrisana ni le natančna raziskava mode devetdesetih, njeno delo je umetniški izraz, ki se ne postavlja v prvi plan, temveč zna sobivati z vsebino filma. Domišljen vizualni pristop je ves čas v uravnoteženem odnosu do situacij in prostora, s čimer doseže skladnost filmične kostumografije in pripomore k neilustrativnosti okolja. V karakterizaciji vlog logično podpira njihovo psihologijo in dosega učinek v dobro pripovedi filma.

Vesna
za scenografijo
2018

Scenografu je uspela skrajno natančna poustvaritev prostora in vzdušja v Sloveniji leta 1992. Uspešna in zelo zahtevna naloga, ki vključuje vse od najmanjših naključnih podrobnosti do splošne upodobitve minulih časov, igra ključno vlogo pri doseganju pristnosti celotnega filma.

Vesna
za kratki film
2018

Blaž Kutin kratki film spretno izkorišča kot priložnost za raziskovalen odnos do filma, zato je Poslednji dan Rudolfa Nietscheja radikalna avdiovizualna avantura, bolj odsanjana kot posneta. Avtor pogumno izkorišča na videz preprosto resnico, da film ni samo to, kar pokaže in pove, ampak tudi kar zamolči in skrije. Tako gledalcu prepusti veliko svobode, da sam z aluzijo na velikega filozofa odkriva zgodbo o običajnem sleherniku.

Vesna
za zvok
2018

Julij Zornik je v filmu Lep pozdrav iz svobodnih gozdov ustvaril presežek svojega dolgoletnega zvočnega ustvarjanja mnogih igranih in dokumentarnih filmov. Jasen in zrel avtorski koncept brez glasbe vzpostavlja minimalistično zvočno sliko kot ključen pripovedni element filma, sestavljen večinoma iz pripovednih glasov in šumov narave.

Vesna
za glavno vlogo
2018

Matej Zemljič je igralec, ki nas očara s svojim introvertiranim filmskim delovanjem. Njegov pristop k vlogi je diskreten in univerzalen. Postopoma, v enakomernem valovanju gradi lik Andreja v človeško bitje, ki je ujet med benignim mehanizmom vzgojnega doma ter travmatičnostjo družine in posledično notranje stiske. Odsotnost ljubezni in strah pred prihodnostjo izraža rahločutno in nevsiljivo, skoraj poetično. Njegova prisotnost je zadržana, kljub brutalnim situacijam. Temeljna ravnina, iz katere igralec izhaja, je občutje neznosnosti, v svoji bolečini pa vselej ostaja tih in zvezan vse do dejanja nasilja nad Željkom.

Vesna
za stransko vlogo
2018

Timon Šturbej je v vlogi Željka briljanten. Karizmatičen in suveren v vseh plasteh igralskega izraza. V svoji brezhibni transformaciji učinkovito dozira objestnost mladega prestopnika v gesti telesa in duha. Skozi ves film svobodno in fluidno preigrava vse emocije in združuje diaboličnost divje narave in mehkobe. Od prvega do zadnjega trenutka živi film scela v drži manipulativnega demona.

Vesna
občinstva
2018
Vesna
za režijo
2018

Enotna in trdna režija, v okviru katere nastaja zgodba, ki nas hkrati privlači in odbija, obenem navduši in potre, vsekakor pa do najmanjših podrobnosti razkrije kompleksno življenje mladine danes. Izjemen prvenec, v katerem režiser presenetljivo dobro upravlja prav vsak delček.

Vesna
za študijski film
2018

Čeprav smo v zadnjem času videli veliko filmov z begunsko tematiko, nas uspe Voyage voyage presenetiti. Temo obravnava apolitično, z jasno etično držo poveže tihotapca in njegovo blago v globoko humano sporočilo – vsi smo ljudje. Lun Sevnik prikaže zrel odnos do današnje družbene realnosti, suvereno uporablja filmski jezik in uspešno razvija svoj avtorski izraz.

Vesna
za manjšinsko koprodukcijo
2018

Zimske muhe so očarljiv road movie, ki pa potuje predvsem skozi razburljivo in hkrati brezčasno pokrajino odraščanja. Film poišče otroka v nas, polnega nedolžnih užitkov, z vedno veliko željo po avanturi, raziskovanju in nenehnem popotovanju po sladkih bridkostih sveta. Olmo Omerzu vodi filmsko zgodbo z lahkotnostjo pravljice, jo bogati s prefinjenim humorjem, hkrati pa ohranja odgovoren odnos do teme.

Vesna
za animirani film
2018

Koyaa je že nekaj časa prepoznaven animiran junak, vsako leto je tudi gost tega festivala. Njegov avtor Kolja Saksida je lutkovno animacijo razvil do svetovno primerljive vrhunske kakovosti, hkrati pa je ostal zvest svojemu junaku in najmlajšemu občinstvu, ki mu slovenski film ponudi občutno premalo.

Vesna
za posebne dosežke
2018

Zabaven in aktualen mladinski film, ki se lahko zasluženo kosa z igranimi celovečerci ne glede na splošno sprejeto hierarhijo filmskih žanrov. S kakovostnimi filmi za mlado občinstvo vzgajamo bodoče obiskovalce kinematografov v Evropi. Gajin svet kot del tega prepotrebnega procesa uspešno in dostojno nadaljuje tradicijo mladinskih filmov v Sloveniji.

Vesna
za masko
2018

Nataša Sevčnikar je v filmu Gajin svet ustvarila diskretno, a konsistentno masko vseh igralcev, ki v ravno pravi meri in z veliko občutka vizualno podpira nerealističen in poenostavljen svet otroškega in mladinskega filma.

Vesna
za dokumentarni film
2018

Nina Blažin je z občutljivim dokumentarnim pogledom vstopila v življenje dveh mladih odvisnikov; podala se je v svet, ki ga radi preslišimo in spregledamo. Portretiranca živita na eksistencialnem robu, vendar se tudi tam najde nekaj ljubezni in potrebe po lepoti. Svoja junaka nam je približala do najintimnejših plasti, hkrati pa je s plemenitim avtorskim občutkom ohranila njun človeški ponos. Kljub zahtevnemu dokumentarističnemu pristopu pa film uspe razmišljati tudi vizualno.

Vesna
za montažo
2018

Zlatjan Čučkov je z montažo filma Koliko se ljubiš? ustvaril konsistentno strukturo z jasnim dramaturškim lokom in ritmom, ki premišljeno in v pravih trenutkih razgalja večplastnost in kontroverznost protagonistke Viktorije. Pri observacijskem dokumentarcu je strukturiranje in osmišljanje ogromne količine posnetega materiala eden večjih avtorskih izzivov in Zlatjan je z njim opravil izvrstno.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2017
Iridium nagrada
občinstva
podelil: Iridium Film
2017

Nagrada IRIDIUM se podeli dobitniku vesne za nagrado občinstva: postprodukcijske usluge v vrednosti 5. 000 EUR.

Kosobrin
izjemen doprinos
2017

Nagrada za dragocene filmske sodelavce.

nagrada Art kino mreže Slovenije
-------
2017

Film Janeza Burgerja Ivan je psihosocialna diagnoza današnjega časa o izgubljenosti sodobnega človeka in iskanju samega sebe. Osrednja protagonistka filma je oseba, ki ne spada nikamor oziroma ne pripada nikomur. Da bi postala to, kar mora postati, ji ne preostane drugega, kot da vzame stvari v svoje roke. Burger na pleča Maruše Majer postavi čustveno zahtevno psihološko zgodbo, ki jo skupaj spretno privedeta do zaključka brez kančka sentimentalnosti in patetike.

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2017

Nagrado slovenskih filmskih kritikov in kritičark na jubilejnem 20. Festivalu slovenskega filma pa podeljujemo pogumnemu in sodobnemu filmu, ki nas je prepričal na vseh nivojih svoje sporočilnosti. Realističen scenarij, ki razgalja tako krutost kot krhko naravo medčloveških odnosov, je omogočil razcvet neustrašnemu in drznemu ženskemu liku, kot ga v slovenskem filmu ne pomnimo. Presunljiva, surova in mogočna predstava Maruše Majer se nam zažre pod kožo in nas odkrito sooči z ranjeno psiho glavne akterke Mare. Občutljiv odnos med materjo in otrokom prikaže na premišljen, večplasten način, ki nas pretrese in priklene na sedež. Intenzivno zgodbo in igralsko magijo beleži hladna, a subtilna fotografija, ki nas v harmoniji z minimalistično in skoraj hipnotično glasbo popelje na tesnobno čustveno popotovanje v globine človeške ljubezni, sočutja in bolečine. Vse to govori o tem, da je delo mojstrsko orkestriral režiser, ki je iskren do svojega filma in gledalcev.

posebna omemba sklopa Podmladek
za mladega ustvarjalca/ustvarjalko
2017

Anže Testen v filmu s hitro montažo spretno prepleta realno in imaginarno, s čimer poustvari čustveno doživljanje najstnice v duševni stiski.

Teleking nagrada
za igrani film
podelil: Teleking
2017

Nagrada Teleking se podeli dobitniku vesne za najboljši celovečerni igrani film: postprodukcijske usluge v vrednosti 5. 000 EUR.

Vesna
za glasbo
2017

Damir Avdić je s svojo avtorsko glasbo v filmih Družinica in Ivan ustvaril diskretno a ekspresivno glasbeno ozadje, ki o dogajanju pogosto pove veliko več kot besede, ki jih izrekajo nastopajoči. Avdićeva glasba je tesnobna in lepa hkrati, zlasti pa je izjemno filmska, saj se je avtor namesto na glasbeni razvoj osredotočil na oblikovanje vzdušja. Njegovi glasbeni motivi tako redko obsegajo več kot zgolj nekaj akordov, vendar pa prav vsak od teh zadane natanko tja, kamor meri.

Vesna
za igrani film
2017

Janez Burger je s svojim Ivanom ustvaril vrtoglav ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne izpusti vse do konca. Tako oblikovan film tvori pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji, a ne le to. Njegovo skoraj hipnotično osciliranje med čustvi hrepenenja in obupa je namreč nekaj, kar tako ali drugače poznamo vsi ljudje, zaradi česar film v resnici nagovarja tudi širše občinstvo, Burgerjev četrti celovečerec pa odlikuje tudi drzen prikaz nehvaležnega mesta, ki je v družbi še vedno dodeljen ženski.

Vesna
za fotografijo
2017

Za Marka Brdarja je filmsko platno kot slikarsko platno, kamor sloj za slojem nanaša barve in njihove odtenke, sence in njihovo stopnjevanje, temo in svetlobo, ki dajejo filmom dodatno, čisto novo dimenzijo. Njegova kamera je kot občutljivo oko, ki živi za svoje like.

Vesna
za scenarij
2017

Srđan Koljević, Melina Koljević, Janez Burger in Aleš Čar so pripravili čvrst scenarij, ki skozi osebno dramo glavne junakinje spretno naslavlja širše družbene probleme. Ključno pri tem je, da scenarij pri konstrukciji likov ne zapada v ceneno manihejstvo in da z razvojem dogodkov nekajkrat tudi močno preseneti – ne da bi pripovedni obrati delovali kakor koli prisiljeno.

Vesna
za masko
2017

Tankočutno izdelana maska Alenke Nahtigal se Maruši Majer v filmu Ivan prilega kot druga koža. Nosi sledove njenega trpljenja ob rojstvu otroka in kasnejših fizičnih zlorab, sočasno pa deluje kot močan vizualni element, ki v gledalca prenese občutek njene skeleče bolečine, ki nas oplazi "{ la fleur de peau"...

Vesna
za glavno vlogo
2017

Maruša Majer je svojemu liku brez zadržkov poklonila celo sebe; svoje telo, svoj duh, svojo ranljivost in svojo zdržljivost. Vživela se je v vlogo Mare, ki ji ob rojstvu sina Ivana ni bilo dano, da bi si oddahnila in si opomogla. Fizične in čustvene zlorabe so kot porodni krči, skozi katere se je Mara iz ženske prelevila v mater. Takrat je na njenem obrazu, ki je še vedno nosilo sledi te boleče transformacije, končno zasijal nasmeh.

Vesna
za posebne dosežke
2017

Dokumentarec ki nadgradi glasbo in grafiko te hvalnice norosti »Pljuni istini v oči«. Gledalca iz dvorane pospremi s hrepenenjem po tistem času in željo da še enkrat takoj posluša originalno vinilko z ovitkom v roki.

Vesna
za študijski film
2017

Film na bizaren način prikaže razpad odnosa med odvisnikom,ki se sam počasi spreminja v rastlino in dekletom, ki njegovega vegetiranja ne odobrava. Odlična igra Lize Marije Grašič in Tinesa Špika, zamolkla fotografija Boja Nuvaka, dobra maska Mirjam Kavčič, ter duhovita in natančna režija Petra Bizjaka, pričara kompakten film, ki brez moraliziranja opozarja na nevarnost, da z odmikom v svet omame lahko postanemo samozadostno apatični.

Vesna
za manjšinsko koprodukcijo
2017

Vojni veterani skozi intimne zgodbe delijo dvom v lastne odločitve, ki jih je pogojevala tuja volja. Izbrana igralska zasedba in njihove bravure nas na pretresljiv način prestavijo v občutja preživelih.

Vesna
za eksperimentalni film
2017

Eno življenje v tisoč življenjih, ena zgodba v tisoč zgodbah. Svež in izviren impresionistični kolaž in avtor, ki je naredil izstopajoč film tudi brez klasične naracije. Vesna za najbolj izvirni avtorski prispevek.

Vesna
za stransko vlogo
2017

Ivanka Mežan jezaigrala lik ženske, ki je priča zadnjim vzdihljajem svojega ljubega moža. Sredi temačnega hodnika bolnišnice se odvija tiho, nemo poslavljanje, kjer obupano išče človeško prisotnost, a je nihče ne vidi ne sliši. Igralki je bila situacija izziv, da je z minimalno igro vsak trenutek vedno globlje odstrla pogled v srce in dušo svojega lika in s tem narekovala trajanje kadra in ritem celotne sekvence.

Vesna
za stransko vlogo
2017

Brane Grubar je upodobil popotnika na obali počitniškega mesta, kjer se je poletje že zdavnaj poslovilo. Tudi sam se je prišel poslovit od pepela žare, ki jo skriva v naročju. Njegov pogled drsi po gladini morja in takrat ga, kot bi se navzel njegovega plimovanja, preplavijo čustva. Igralec je vztrajal v njihovem zanosu in njegov lik prepustil nekontroliranim gestam, ki so pepel ljubljene osebe namesto k morju, mehanično, samodejno nosile v njegova usta. S ponotranjeno igro Braneta Grubarja se je skoraj banalni pogreb spremeni v veličastno izpoved ljubezni.

Vesna
za zvok
2017

Boštjan Kačičnik je s svojim prispevkom ustvaril pestro in hkrati pretresljivo zvočno kuliso, ki zagotavlja, da gledalcev dogajanje ne zadane zgolj v srce, pač pa tudi v želodec.

Vesna
za kostumografijo
2017

Emil Cerar in Polonca Valentinčič sta s svojimi kostumi spretno poudarila tako počasno drsenje družine na socialni rob kot tudi raznovrstnost načinov, s katerimi se posamezni člani družine soočajo z izzivi revščine.

Vesna
za glasbo
2017

Damir Avdić je s svojo avtorsko glasbo v filmih Družinica in Ivan ustvaril diskretno a ekspresivno glasbeno ozadje, ki o dogajanju pogosto pove veliko več kot besede, ki jih izrekajo nastopajoči. Avdićeva glasba je tesnobna in lepa hkrati, zlasti pa je izjemno filmska, saj se je avtor namesto na glasbeni razvoj osredotočil na oblikovanje vzdušja. Njegovi glasbeni motivi tako redko obsegajo več kot zgolj nekaj akordov, vendar pa prav vsak od teh zadane natanko tja, kamor meri.

Vesna
za fotografijo
2017

Za Marka Brdarja je filmsko platno kot slikarsko platno, kamor sloj za slojem nanaša barve in njihove odtenke, sence in njihovo stopnjevanje, temo in svetlobo, ki dajejo filmom dodatno, čisto novo dimenzijo. Njegova kamera je kot občutljivo oko, ki živi za svoje like.

Vesna
za glavno vlogo
2017

Leon Lučev je s svojo večplastno interpretacijo oblikoval izjemno prepričljiv lik rudarja Alije. Lučev nas zadržano, naravno in minimalistično, ko pa to vloga zahteva, tudi eksplozivno potegne globoko v Alijeva stanja, prepričanja in odločnost, da bo za vsako ceno naredil pravo stvar. Z ekspresivnim pogledom in subtilno gesto mu uspeva izražati intenzivne emocije tudi takrat, ko ne govori, s čimer je oblikoval skrajno življenjski in hkrati tudi zelo impresiven igralski lik.

Vesna
za montažo
2017

Vlado Gojun je s svojo občuteno montažo različne vsebinske poudarke, ki so značilni za film Rudar, sestavil v tekočo, ne pa tudi povsem gladko celoto. Ker je v jedru pripovedi eksistencialni nemir glavnega junaka, je namreč Gojun nekaj tega nemira z občasnimi ostrejšimi rezi ohranil tudi na ravni forme in na ta način dosegel, da film zveni tako v globino kot v širino.

Vesna
za režijo
2017

Hana Slak je pretresljivo zgodbo o rudarju, ki se kot neke vrste novodobna Antigona bori za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev, podala z izjemno mero pripovednega občutka. Njen film tako odlikujejo odličen ritem, spretna dramaturška konstrukcija, učinkovita raba glasbenih vložkov in seveda tudi delo z igralci, ki jim je brez velikih besed uspelo pokazati, da so mali posamezniki praviloma največji ljudje.

Vesna
za kratki film
2017

Tomaž Gorkič v znanstveno fantastičnem filmu Apopotoza leta 2074 zgradi futuristično mesto, v katerem ljudje z identifikacijskimi čipi umirajo vsem na očeh. Njihova trupla izrabljajo v prehrambeni industriji in aluzija na nacizem je mogočna. Produkcijsko močan izdelek, ki z mračno atmosfero izpostavlja neposredni namig na iztrebljanje človeške identitete, obenem pa skrbvzbujajoče tesnobno preizprašuje prihodnost.

Vesna
za animirani film
2017

Izjemna vizualna podoba navdihuje z univerzalno in pretresljivo vsebino. Kaže nam sliko enoumne množice sploščenih glav, ki ne dovoljuje drugače mislečih in ubija vsakršno rast posameznikove volje in moči. Virtuoznost zgodbe, režije, teksture, glasbe in animacije jemlje dih in nas prikuje na stol. Animirani film, ki je brez dvoma eden največjih presežkov letošnjega filmskega festivala.

Vesna
za dokumentarni film
2017

Duhovit dokumentarec, ki nas pelje preko fizične do mentalne igre, dokler tudi igra sama ne izgine in v njej ostane samo pesem. Bivanjsko tesnobo, ki jo povzroči odsotnost Igre, avtor z ironično avtosamorefleksijo izkoristi, da se skupaj z njim spomnimo Igre, igranja in igrivosti.

Vesna
za posebne dosežke
2017

Matjaž Ivanišin in Rajko Grlić sta s filmom Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba ustvarila tako doživeto meditacijo o izjemni vztrajnosti ljubezni kot tudi ekspresivno parabolo o staranju in veličasten poklon morda najmočnejši generaciji slovenskih gledaliških in filmskih ustvarjalcev. Ampak še pred vsem tem gre za film, ki bi s svojo izjemno toplino lahko talil ledenike, tudi tiste največje.

Vesna
za scenografijo
2017

Janez Prohinar je s svojo scenografijo simpatičen film o mladem košarkarju povzdignil na raven slikovite parabole o pomenu ljubezni, tovarištva in zvestobe.

Vesna
za celovečerni film
2017

Družina je s svojim neizprosno iskrenim prikazom življenja na socialnem in kulturnem robu Slovenije prepričljivo pokazala, da se širši družbeni problemi na koncu vedno lomijo na konkretnih posameznikih. Film je še zlasti prepričljiv, ker njegov režiser, Rok Biček, posnetega materiala ni zvezal v lahko razumljivo pripoved, ki bi gledalcem ponujala preprosto interpretacijo dogajanja. Za film je namreč značilna kompleksna dramaturška in časovno-prostorska struktura, ki nas sili, da si dogajanje osmislimo sami, s tem pa ostajamo aktivni gledalci, ki ne sprejemamo vsega, kar nam ponujajo vedno bolj populistično naravnani množični mediji.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2016
Iridium nagrada
za študijski film
podelil: Iridium Film
2016
Kosobrin
izjemen doprinos
2016

Nagrada za dragocene filmske sodelavce.

Društvo slovenskih režiserjev (DSR) želi z letnim podeljevanjem nagrad kosobrin za izjemen prispevek k slovenski kinematografiji in TV-ustvarjanju povečati prepoznavnost vseh neavtorskih poklicev v produktivni kinematografiji in TV-ustvarjanju. Nagrado kosobrin za dragocene filmske sodelavce DSR podeljuje letno na Festivalu slovenskega filma v Portorožu izbranemu posamezniku ali posameznici.

Dragoceni filmski sodelavci s svojim delom izkazujejo tako visoko profesionalno usposobljenost kot nadpovprečne rezultate, s čimer tudi s svojim neavtorskim prispevkom pripomorejo k dvigu kakovosti tako delovnega procesa kot končnega izdelka in so s svojim delom znatno zaznamovali področje produktivne kinematografije oz. televizijskega avdiovizualnega ustvarjanja.

Letošnjo nagrado Kosobrin, drugo po vrsti, prejme Emil Svetlik (Teleking).

Njegov impozanten opus govori sam zase. Pri mnogih projektih je pustil svoj nevsiljiv pečat, sodeloval pri izjemnih delih najboljših direktorjev fotografije in režiserjev doma in v regiji. Režiserji globoko cenimo njegovo strokovno znanje in občutek za filmsko sliko, nič manj pa tudi posvečen odnos do dela in sodelavcev ter njegovi umirjenost in prijaznost.

nagrada
občinstva
2016
nagrada Art kino mreže Slovenije
-------
2016

Art kino mreža Slovenije podeljuje nagrado filmu, ki se spretno poigrava s konceptom grozljivega domačega in nas hkrati kliče nazaj k svobodi v čas brez pametnih telefonov, ko so imele besede toplino glasu, prijateljstvo pa je je veljalo za najvišje/največje zavezništvo. Film, ki nas spominja, da je odraščanje lahko težko, a če se na pot podaš s prijatelji, je vsaka ovira premostljiva - Pojdi z mano!

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2016

Mama je globok razmislek o figuri matere ter domišljen preplet fiktivnega in dokumentarnega. Pripoved gradi na poetičnih vizualnih in zvočnih motivih, s katerimi ustvari samosvoj simbolizem, ter na podobah krajev, matere in hčere, ki jih uokviri s tišino. Ne le, da te odražajo subtilnost avtorjevega pogleda in subtilnost kamere Marka Brdarja, temveč puščajo tudi dovolj praznega prostora, da se gledalec in gledalka v filmu ne počutita ujeta, ampak ga lahko doživljata skozi svoji osebni zgodbi. Mama v svoji sublimaciji bolečine ob avtorjevih filmih Oča ter Deklica in drevo predstavlja trilogijo »lepote in bolečine« in koherentno zaokrožuje celoten avtorjev opus.

posebna omemba
žirije
2016

Preveč “kul”, da ga ne bi omenili. Srdohrd je naš skoraj enakovredni favorit med študijskimi kratkimi filmi. Stopa s pogumnimi koraki samosvojega avtorskega jezika in predstavlja unikatni pogled na nove slovenske kratke filme.

Vesna
za scenarij
2016

Natančno premišljen in zgrajen zmagovalni scenarij se zajeda v ranljivo družinsko tkivo, ga dekonstruira, premelje in novorojenega dostavi na konec filma.

Vesna
za študijski film
2016

S svobodo, ki jo nudi forma kratkega filma, nagrajeni študijski film subtilno in občutljivo nakaže travmatični dogodek, ki ga doživlja otrok.

Vesna
za kratki film
2016

Izbrani kratki film o poskusu odraščanja tridesetletnikov v nenavadnem in svežem slogu sledi mladi avtorski estetiki in v dovršeni izvedbi humor prepleta z navihanim družbenim komentarjem.

Vesna
za stransko vlogo
2016

Trojica medicinskih protagonistov s prepričljivimi igralskimi interpretacijami v filmu predstavlja zadnji zid hirajoče družbene morale, ki ji nikoli več ne bo treba pred vrata skušnjave.

Vesna
za scenografijo
2016

Monokromatsko okolje in izpraznjene lokacije, v katerem se znajde glavni lik filma, so ključni element brezupne atmosfere med sončnim zahodom in novim dnem.

Vesna
za režijo
2016

Režiser, ki svoj navdih najde v dehumanizirani družbi, njenih zlaganih podobah in senzacionalizmu, se od tega oddalji in se osredotoči na intimen portret osebe, ki je sama produkt te družbe. Z minimalističnim pristopom dovoli gledalcu, da lik razume v vseh njenih razsežnostih in etičnih dilemah.

Vesna
za glavno vlogo
2016

Minimalistična igra in zadržana emocija zaznamujeta vzdušje filma in gledalca prikleneta na obraz lika, ki je od začetka do konca razpet med iskanjem resnice in hkrati njenim prikrivanjem.

Vesna
za zvok
2016

Nagrado za najboljši ton prejme ustvarjalec, ki z dodelanimi zvočnimi podobami oživlja naravo in ji dodeli vlogo petega filmskega lika, ki do zadnjega kadra odmeva med debli dreves.

Vesna
za posebne dosežke
2016

Na poti skozi neznano pokrajino, v napetem vzdušju, izbrani film odkriva kompleksni notranji svet mladostnikov in z dovršeno izvedbo slovenski mladinski film dviga na novo raven.

Vesna
za glasbo
2016

V filmu, kjer si glavne vloge delijo čudovita pokrajina, četverica prijateljev ter strah pred neznanim, glasba poskrbi za čustveni kontekst in v pravi meri soustvarja in gradi atmosfero filma.

Vesna
za animirani film
2016

Nadrealistični portret okajenega starca nas popelje na halucinatorno potovanje skozi noč, fascinira z dovršeno animirano podobo in zbode s prizemljitvijo, ki ji ne uide nihče.

Vesna
za glavno vlogo
2016

Glavna moška vloga ustvarja popolno iluzijo resničnosti. Vanjo slepo verjamemo, čeprav nas film vedno znova opozarja, da stopamo po poti prevare.

Vesna
za celovečerni film
2016

Sopostavljanje zgodovinske realnosti in fikcije v nagrajenem filmu povezuje fragmente v pomensko celoto in ustvarja novo resnico, hkrati pa problematizira naše sprejemanje te iste resnice in vsake druge, ki nam jo servirajo mediji. Z uporabo dokumentarne forme nas sili v razmislek o nekritičnem podeljevanju kredibilnosti in avtentičnosti vsebinam zgolj na podlagi oblike diskurza, ki ga asociiramo z resnico.

Vesna
za montažo
2016

Montaža dinamično povezuje vsebino. Ker pa to vsebino tudi preigrava in spodbija, daje filmu dodatno kritično substanco, ki postane jedro filma.

Vesna
za stransko vlogo
2016

Nagrajena ženska stranska vloga je ključna pri vzpostavljanju razmerja med materjo in hčerko. Ostalim likom v filmu nudi trden oprijem in jim pomaga rasti, zato smo jo kot dovršeno igralsko stvaritev dojeli kot nepogrešljivi del zgodbe.

Vesna
za fotografijo
2016

Občuteno spajanje naturalizma in poetike nas v tihih podobah popelje na lirično potovanje dveh oseb.

Vesna
za dokumentarni film
2016

En sam skrbno komponiran kader brez vsakršne intervencije nastavi ogledalo sodobnemu času in naši lastni neobčutljivosti.

Vesna
za manjšinsko koprodukcijo
2016

Izbrani koprodukcijski film z dovršenim jezikom, subtilnimi režijskimi prijemi in vrhunsko igro sporoča, da različnost ni le stanje družbe, ampak pogoj za njen obstoj.

Vesna
za kostumografijo
2016

Brezčasno ukrojena kostumografija se v filmu nit za nitjo spreminja v vezno tkivo zgodbe in z vsakim kosom tkanine plasti človeške odnose.

Vesna
za animacijo
2016

Nagrajenca za animacijo skozi dolgotrajen in odlično izveden postopek “stop motion” tehnike vdihneta življenje lutkam in njihovemu svetu.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2015
Kosobrin
izjemen doprinos
2015

Nagrada za dragocene filmske sodelavce. Prva podeljena brez pisne utemeljitve.

nagrada
občinstva
2015
nagrada Art kino mreže Slovenije
-------
2015
nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2015
Restart nagrada
za študijski film
podelil: RestArt
2015
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2015
Vesna
za eksperimentalni film
2015
Vesna
za scenarij
2015
Vesna
za scenografijo
2015
Vesna
za stransko vlogo
2015
Vesna
za stransko vlogo
2015
Vesna
za posebne dosežke
2015
Vesna
za animirani film
2015
Vesna
za montažo
2015
Vesna
za zvok
2015
Vesna
za manjšinsko koprodukcijo
2015
Vesna
za fotografijo
2015
Vesna
za glavno vlogo
2015
Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2014
nagrada
občinstva
2014
nagrada Art kino mreže Slovenije
-------
2014

Letošnja strokovna žirija, ki jo sestavljamo Petra Božič (Art kino Odeon Izola), Mateja Lapuh (Mestni kino Ptuj) in Matjaž Marinič (Mestni kino Domžale), je med osmimi celovečernimi filmi v tekmovalnem programu izbrala film, ki gledalca vabi h kritičnemu razmisleku in refleksiji o slovenskem filmu skozi reprezentativne ženske vloge. Avtorica se je dokumentarnega filma lotila s strokovno predanostjo in spoštljivim odnosom do pogosto spregledane vloge žensk. Filmodlikujeta jasna zasnova in stopnjujoč ritem, ki ga režiserka izmenično zapolnjuje s humorjem in razmišljanjem o preteklosti in hkrati o prihodnosti ženskih vlog.Verjamemo, da lahko s prikazovanjem tega filma onovno obudimo zanimanje za slovensko filmsko kinematografijo, zato nagrado podeljujemo filmu Kaj pa Mojca? režiserke Urše Menart.

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2014

Članice žirije FIPRESCI, ki smo tokrat izbirale med celovečernimi igranimi filmi, smo sklenile, da nagrado podelimo delu, ki ga ne odlikujeta samo drzna izbira motiva in njegova simbolna razsežnost, temveč tudi odlična izvedba filmske pripovedi na vseh ravneh –tako režije kot igre, fotografije, scenografije in glasbe. Nagrado FIPRESCI poklanjamo filmu Drevo.

Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2014

Člani žirije revije Stop, novinarka in urednica Stopovih filmskih strani Marjana Vovk, filmski kritik Bojan Kavčič in režiser Matevž Luzar, so se odločili, da naziv Stopov igralec ali igralka leta 2014 podelijo Ajdi Smrekar za vlogo Lučke v romantični komediji Pot v raj. Ajda v celovečerec prinaša svežino in energijo, ravno prav odmerjeno simpatično nadležnostjo osvoji gledalca in suvereno vodi svojo junakinjo od začetka do konca. V trenutku, ko se kot Lučka pojavi filmu, prevzame vajeti v svoje roke in nosi filmsko zgodbo do konca.

Teleking nagrada
za celovečerni film
podelil: Teleking
2014
Velika zlata rola
za nadpovprečno število gledalcev
2014

Za 125.000 gledalcev.

Vesna
za študijski film
2014

ŠUOLNI IZ TRSTA je skrbno premišljena in domišljena miniatura, ki temelji po eni strani na etnologiji in po drugi strani na skrbno izrisanem socialnem okolju, v katerem so vsi liki prepričljivi in del tako socialnega kot naravnega okolja. Čeprav je film nastal (deloma) kot študentski, je v njem prikazanega ogromno profesionalnega vedenja in tehtnih ustvarjalnih premislekov.

Vesna
za dokumentarni film
2014

Dokumentarni film REJNICA je slojevita, iskrena in zaokrožena filmska pripoved, skozi katero režiser Miha Možina s svojo zrelostjo in senzibilnostjo, iz prizora v prizor razkriva travme neštetih nesrečnih družinskih usod, ki se vse prepogosto prenašajo iz roda v rod.

Vesna
za montažo
2014

V plesnem filmu VAŠHAVA se prepletajo tako likovni, zvočni, kot plesni elemeni v (verjetno) sklepno zgodbo sodelovanja med ustvarjalci filma s Sašom Podgorškom in plesno skupino En-Knap. Sozvočje vseh elementov v filmsko prepričljivo celoto pa je omogočil prav montažni kreativni proces, ki je eden izmed bolj pomembnih filmskih elementov filma VAŠHAVA.

Vesna
za masko
2014

Oblikovanje maske v filmu INFERNO sprejme ponujeni izziv in skozi celotno pripoved natančno in dosledno prikaže širok razpon znanj in obrtne dovršenosti.

Vesna
za zvok
2014

Večplastnost in tehnična dovršenost zvoka v filmu INFERNO je precizno strukturirana celota, ki je rezultat dela ekipe z izvrstnim posluhom za filmski zvok.

Vesna
za celovečerni film
2014

Celovečerni dokumentarni film BOJ ZA je prepričljiv in pretresljiv dokument našega časa. Film prinaša podobe in dogajanje pred ljubljansko Borzo, ki so dajali pečat prizadevanjem za bistvene spremembe v slovenski in svetovni družbi. Režiserju prepričljivega dokumentarnega filma o našem času, Siniši Gačiću, je uspelo vstopiti v samo srž protestniškega dogajanja in prikazati protagoniste tako v raznolikosti njihovih idej, njihovega delovanja, kot tudi njihovo katarzo in občutek nemoči.

Vesna
za glavno vlogo
2014

Lik Aleka v filmu DREVO je tenkočuten prikaz odraščanja v krutem okolju, kjer fant svojo transformacijo v moškega plača z življenjem.

Vesna
za glasbo
2014

Glasbi v filmu DREVO s premišljeno umestitvijo v dramaturgijo zgodbe uspe v filmsko pripoved vpeljati gosto in kompleksno glasbeno pokrajino, ki postane notranji svet glavnih junakov, spomin na nepovraten čas brez strahu.

Vesna
za fotografijo
2014

Fotografija v filmu DREVO je dobro premišljen in estetiziran element, ki odločujoče soustvarja nadrealno realen svet filmske zgodbe.

Vesna
za animirani film
2014

Animirani film PRINC KI-KI-DO, POŠAST IZ MOČVIRJA, je duhovita pripoved z minimalistično likovno podobo.

Vesna
za kratki film
2014

Avtor filma PRESPANA POMLAD Dominik Mencej je filmsko zrela in kreativnosti polna osebnost, ki zelo dobro razume svoje filmske junake. Zanje skozi celotno pripoved ustvarja situacije, v katerih lahko vsi liki zaživijo v svoji polnosti. Tako kot prepričljivo zaživi film kot celota v rokah ustvarjalne in igralske ekipe. Žirija zato soglasno odloča, da kratki film PRESPANA POMLAD predstavlja dosežek takšne vrste, da ga nagradi z vesno za najbolj ši kratki film, vesno za najboljšo režijo in vesno za najboljši scenarij.

Vesna
za scenografijo
2014

Scenografija v kratkem filmu PRESPANA POMLAD ustvari prepričljiv filmski prostor, ki ni zgolj kulisa, temveč aktiven protagonist. Cel svet v točki pogleda.

Vesna
za glavno vlogo
2014

Lik Jasne v filmu PRESPANA POMLAD je zahtevna igralska naloga, ki znotraj kratke filmske forme zahteva kreacijo lika s kompleksnim prepletanjem emotivnih in duševnih stanj. Anja Novak je Jasna, suverena in zelo prepričljiva.

Vesna
za režijo
2014

Avtor filma PRESPANA POMLAD Dominik Mencej je filmsko zrela in kreativnosti polna osebnost, ki zelo dobro razume svoje filmske junake. Zanje skozi celotno pripoved ustvarja situacije, v katerih lahko vsi liki zaživijo v svoji polnosti. Tako kot prepričljivo zaživi film kot celota v rokah ustvarjalne in igralske ekipe. Žirija zato soglasno odloča, da kratki film PRESPANA POMLAD predstavlja dosežek takšne vrste, da ga nagradi z vesno za najbolj ši kratki film, vesno za najboljšo režijo in vesno za najboljši scenarij.

Vesna
za scenarij
2014

Avtor filma PRESPANA POMLAD Dominik Mencej je filmsko zrela in kreativnosti polna osebnost, ki zelo dobro razume svoje filmske junake. Zanje skozi celotno pripoved ustvarja situacije, v katerih lahko vsi liki zaživijo v svoji polnosti. Tako kot prepričljivo zaživi film kot celota v rokah ustvarjalne in igralske ekipe. Žirija zato soglasno odloča, da kratki film PRESPANA POMLAD predstavlja dosežek takšne vrste, da ga nagradi z vesno za najbolj ši kratki film, vesno za najboljšo režijo in vesno za najboljši scenarij.

Vesna
za manjšinsko koprodukcijo
2014

Močna in uravnotežena pripoved v celovečernem prvencu BARBARI dosledno secira začarani krog brezupa ljudi z družbenega roba.

zlata Arena
za glavno vlogo
2014
Zlata rola
za nadpovprečno število gledalcev
2014

Za 50.000 gledalcev.

projekcije
otvoritveni film
2014
Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2013
nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2013

Nagrado kritiške žirije 16. Festivala slovenskega filma prejme celovečerni prvenec Razredni sovražnik Roka Bička za izvirno psihološko dramo, v kateri za ta čas in prostor še posebno aktualno tematiko uspešno nadgradi s suverenim obvladovanjem filmske govorice. Z njo Bičku prek vešče izpeljanega dramaturškega loka in večplastne karakterizacije uspe v premišljeno doziranih odmerkih stopnjevati napetost med učitelji in učenci ter kritično pogledati skozi razpoke v šolskem sistemu. ki bi se česa moral naučiti tudi sam.

posebna omemba
žirije
2013

Za postavljanje novih mej z oblikovanjem pronicljive in inteligentne zabave za širšo publiko.

Restart nagrada
za študijski film
podelil: RestArt
2013

Restart nagrada za najboljši študijski film zajema postprodukcijske storitve v protivrednosti 6.300 EUR.

Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2013

Igor Samobor v Razrednem sovražniku skozi celotno filmsko zgodbo stopa strogo suvereno in niti za trenutek ne popusti v svoji igralski drži, s katero prepričljivo upodablja načelnega učitelja, ki ne podleže izsiljevanju učencev. Z igralsko superiornostjo gradi dovršen lik, ki se gledalcu vtisne v spomin in pravzaprav nosi celotno filmsko zgodbo.

Teleking nagrada
občinstva
podelil: Teleking
2013

Teleking nagrada občinstva zajema postporodukcijske storitve v protivrednosti 7.000 EUR.

Vesna
za celovečerni film
2013

Film o paradoksu vzgoje, o tavanju brez cilja med permisivnim in avtoritarnim, o sodobni nesposobnosti posameznika, da se sestavi v kolektiv. Film nastane iz intimne nuje po kritičnem portretu šolskega sistema, vendar kmalu preraste v raziskovanje kolektivne družbene resničnosti. Počasi pada krinka za krinko mehanizmov družbenih struktur. Film se zaključi z eksistencialnim nelagodjem, ko platno v kinu postane kolektivno zrcalo.

Vesna
za kostumografijo
2013

Za natančno karakterizacijo posameznika in kolektiva.

Vesna
za fotografijo
2013

Za umirjeno in premišljeno obvladovanje pogleda.

Vesna
za stransko vlogo
2013

Za samoironično eleganco s katero uprizori lik avtoritete v precepu med institucionalno in osebno pozicijo v vlogi Ravnateljice v filmu Razredni Sovražnik.

Vesna
za glavno vlogo
2013

Za močno minimalistično igro pri ustvarjanju karizmatičnega ambivalentnega lika profesorja nemščine v filmu Razredni Sovražnik.

Vesna
za animirani film
2013

Za temperamentno in humorno rušenje svetinj patriarhalne družbe.

Vesna
za študijski film
2013

Za igriv in natančen filmski jezik.

Vesna
za dokumentarni film
2013

Za portretni roadmovie enega najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev, mentorjev in aktivistov.

Vesna
za montažo
2013

Za doživeto strukturiranje potovanja z glavnim likom.

Vesna
za posebne dosežke
2013

Za serijo angažiranih dokumentarnih intervencij, v katerih film pripeljejo na ulico in ulico v film.

Vesna
za režijo
2013

Za odločno in zrelo režijo, s katero zgradi intriganten pogled na sodobno življenje in ustvari nepozabljive filmske like.

Vesna
za stransko vlogo
2013

Za preigravanje stereotipov subkulture z mladostno norostjo, temperamentom in svežino.

Vesna
za glasbo
2013

Za melanholično spogledovanje s filmsko sliko.

Vesna
za glavno vlogo
2013

Za utelešenje karizmatične mlade ženske na prepihu življenja.

Vesna
za scenarij
2013

Za sintezo besede in filmskega znaka v domišljeno pripovedovani zgodbi o potovanju v preteklost in srečni vrnitvi v prihodnost.

Vesna
za kratki film
2013

Z vrhunsko avtorsko poetiko ustvari avtorica intimno zgodbo na območju med resničnostjo, fikcijo in fantazmo.

Vesna
za manjšinsko koprodukcijo
2013

Za produkcijsko, fabularno in emotivno prebujanje ustvarjalnega naboja regionalnega filma.

Vesna
za scenografijo
2013

Za duhovit in bistroviden portret regije.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2012

Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in Slovenski filmski center nagrado Metod Badjura za življenjsko delo v letu 2012 podeljujeta gospe Aleki Bartl PrevoršeK in sicer za njeno izjemno avtorsko delo na področju filmske kostumografije, ki ga je ustvarila v nadvse plodnih 54-ih letih dela pri slovenskem filmu.

Svoj kostumografski debi je Alenka Bartl udejanjila leta 1954, v celovečernem filmu Greh režiserja Františka Čapa, ko so jo odgovorni pri Triglav filmu kot prvo diplomirano kostumografko z diplomo Akademije uporabnih umetnosti (smer kostumografija) v Beogradu, povabili k sodelovanju. Kasneje je Bartlova ustvarila še kostumografije za 20 celovečernih igranih filmov, 10 televizijskih dram in filmov, 3 televizijske nadaljevanke (Dekameron, Slike iz leta 1941, Kiklop), za 3 televizijske baletne predstave in opero, ter nekaj priredb slovenskih gledaliških dram.

Ustvarjalno in umetniško delo Alenke Bartl je še v največji meri zaznamovalo kreativno sodelovanje z režiserjem Matjažem Klopčičem, s katerim sta posnela 6 celovečernih kinematografskih filmov (Sedmina, Strah, Vdovstvo Karoline Žašler, Iskanja, Dediščina, Moja ata socialistični kulak) in 4 televizijske filme (Zadnja šolska naloga, Nori malar, Črna orhideja, Gospodična Mary). Tako kot Klopčičevi filmi so tudi njene vrhunske kostumografije doživele številna priznanja na svetovnih filmskih festivalih, vključno z Berlinom in Cannesom.

“Iskanja so pravzaprav eden mojih najljubših filmskih projektov in še danes sem vesela, da sem lahko sodelovala pri njem. To je razmišljanje o lepoti, o umetnosti ... Slika je čudežna. Po Tizianu ... Jaz sem želela, da sam kostum ni prevladoval v ambientu Benetk, da ni v prvem planu, da je nevsiljivo kostumografsko na igralcu, ki ima glavno vlogo ...”

Bartlova je po dvakrat sodelovala tudi s Francetom štiglicem (Pastirci, Praznovanje pomladi), Juretom Pervanjem (Do konca in naprej, Triangel) in Igorjem Pretnarjem (Pet minut raja, Idealist). Slednji je z delom Pet minut raja zmagal na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju, Idealist pa je bil nagrajen tudi na festivalu v Moskvi.

Na festival v Cannes se je Bartlova znova vrnila z odlično kostumografijo iz Umetnega raja Karpa Godine, kjer je s kostumom okarakterizirala tudi velikega svetovnega režiserja Fritza langa in ob njem še pionirja slovenskega filma Karola Grossmana. Sodelovala je pri eni največjih uspešnic slovenskega filma, delu To so gadi Jožeta Bevca; nato pri Krču Boža šprajca, Kiklopu hrvaškega režiserja Antuna Vrdoljaka, pri epizodi Slovo Andreja Vitužnika, ki jo je Jane Kavčič prispeval za omnibus Tri zgodbe, in nenazadnje tudi pri črno-beli melodrami iz kmečkega življenja, Luciji Franceta Kosmača.

Kostumi Alenke Bartl so vedno vrhunski in izrazito avtorski, ne glede na to, ali je v filmu predstavljena zgodovinska ali sodobna tematika, ali v njem prevladuje realizem ali fantazijska dimenzija, ali gre za umetniški ali žanrski film. Njeni kostumi so vedno ravno prav opazni in hkrati neopazni. Kostum je pri njej vedno v funkciji filma in igralca ter njegove vloge, nikoli ni namenjen samemu sebi in razkazovanju.
“Kostumograf ni modni kreator! Ne snuje večernih, športnih, delovnih oblačil po napotkih centrov iz Pariza, Londona, Rima, temveč fiksira predstavo o Ofeliji in Jacinti, o Cyranoju, Don Juanu ali Kačurju ali kakšni sodobni vlogi,” pravi Bartlova in nadaljuje: “Res je, da se prav nikdar nisem držala historičnosti, ampak sem poskušala s svojim videnjem časa, vloge, dramaturgije, režije in vsega tega, kar je pisalo v scenariju. Vse sem poskušala narediti zelo avtorsko, zelo svobodno.”
Alenka Bartl je orala ledino na svojem področju avtorskega ustvarjanja. Kostumografijo kot stroko in poklic je utemeljevala tudi teoretično. Postavila je temelje slovenski katedri za kostumografijo. Več desetletij je kot pedagoginja in profesorica na AGRFT svoje izkušnje in znanje posredovala novim generacijam režiserjev in dramaturgov ter pri tem kot mentorica za kostumografijo sodelovala tudi pri nastajanju številnih študentskih filmov. Poučevala je tudi na šoli za oblikovanje ter na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Filmskim kostumografkam in kostumografom je izbojevala pravico do priznanja avtorskega dela: od zapisa na filmskih plakatih do uveljavitve kostumografije kot samostojne kategorije pri podeljevanju nagrad in priznanj (na primer na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju, kjer je kar trikrat prejela zlato areno za kostumografijo).
Alenka Bartl je bila izjemno ustvarjalna tudi v gledališču, saj je tekom svoje kariere ustvarila kostumografije za več kot 500 gledaliških in operno-baletnih predstav. Velikokrat je bila nagrajevana, med drugim tudi s Prešernovo nagrado za življenjsko delo s področja kostumografije v letu 1989. Z nagrado Metod Badjura za življenjsko delo se slovenska filmska stroka priklanja izjemnemu avtorskemu prispevku Alenke Bartl, filmske kostumografke in pedagoginje.

Iskrene čestitke!

Komisija za podelitev nagrade Metod Badjura za življenjsko delo 2012(Dunja Klemenc, Denis Valič, Filip Robar-Dorin, Miha Hočevar, Maja Weiss, predsednica)

Vesna
za glavno vlogo
2012

Jana Zupančič plete v filmu VAJE V OBJEMU vlogo Tjaše z neverjetno subtilnostjo modernega filmskega izraza, obrnjena navznoter, v počasni gradaciji, od spoznanja, bolečine, do novega začetka. Bolečih trenutkov ne opisuje z besedami, slutimo jih skozi zastrte poglede, skozi držo celega telesa. Njena površina je sproščena, igriva, njena junakinja trdno in organizirano drži niti svojega življenja v rokah, skozi pore njene odlične igre pa prihajajo na dan zatajevane bolečine, strah, upanje, nemoč, hrepenenje . Pred nami je junakinja današnjega časa , ki dobesedno vadi vaje v objemu.

Vesna
za glavno vlogo
2012

Uroš Fürst je upodobil v filmu VAJE V OBJEMU junaka našega časa. Njegov Uroš je skop v zunanjem izrazu, skoraj dolgočasen, njegova vsebina je skrita pod površino tako, da ves čas vzbuja zanimanje. Levitev njegovega junaka se dogaja skoraj neopazno, dokler se ne prižge v nori strasti ki, tako izgleda, preseneti njega samega , pa tudi nas, ki smo neme priče njegovega sprehoda čez rob. Sveža, moderna igra v najsijajnejši obliki.

Vesna
za režijo
2012

Za spretno vodenje igralcev in tudi za mestoma zelo subtilno režijo, ki nas je skorajda pripravila do solz.

Vesna
za kratki film
2012

Celostno gledano je bil študentski film NAD MESTOM SE DANI najboljši film festivala. V njem so spretno povezani prav vsi elementi filmske pripovedi. Prepričala nas je tematika, žanr (muzikal), izvrstna igra in dobra montaža, predvsem pa sproščen pristop k režiji filma.

Vesna
za masko
2012

Ker je nismo opazili, kar je redkost v Slovenskem filmu.

Vesna
za stransko vlogo
2012

Marjuta Slamič je v filmu ŠANGHAJ zasijala v polnosti, sočnosti. Bila je bolj ciganska, kot cigani sami. Deluje tako celostno, da se zdi močna in ulita kot monolit. V njej čutiš neskončno materinsko moč, mleko, solze, varnost, v njenih očeh pa sonce, ki sije na vse okoli sebe. Njena Phirav Pao je tradicionalna mati, ki v sebi nosi organsko erotiko, brezsramno in ponosno. Skozi njo verjameš v preživetje in nadaljevanje družine, sozvočje njene materinske moči in razigrane erotike, navdušuje.

Vesna
za študijski film
2012

Film, ki nas je s svojo idejo in humorjem končno zbudil in neizmerno nasmejal.

Vesna
za montažo
2012

Zato, ker je bil eden redkih filmov iz celovečernega programa, pri katerem nam ni bilo dolgčas.

Vesna
za stransko vlogo
2012

Đurićev Zlatko v filmu HVALA ZA SUNDERLAND je bravurozno delo igralca, ki obvlada filmski detajl, ves čas na tanki meji med več in manj. Je poln duhovitosti in življenja, razkošen v izrazu. S pretanjenim posluhom za čas v katerem živi, je njegov Zlatko sluzast, izkoriščevalski tip, ki ga prepoznaš na ulici, pa se skozenj ves čas smejiš svoji neumnosti. Navdušuje njegova domišljija pri uporabi rekvizita, ki ga vrhunsko vplete v svoj lik.

Vesna
za glavno vlogo
2012

Grega Baković je ustvaril v filmu HVALA ZA SUNDERLAND nepozaben prizor, ko se pobit, vsega dostojanstva oropan mali človek upre in zakriči. Baković plete usodo Johana z minimalnimi, najfinejšimi izraznimi sredstvi, s silovitimi prehodi, zmehčanimi z obupanim pogledom, sramežljivim nasmehom, vedno je poln vsebine, topline. Njegov Johan je na videz preprost, pod površino pa živi človek z vrednotami, upanjem, poln ljubezni... pa tudi jeze, obupa, ki nas s svojo čistostjo prepriča , da sočustvujemo z njim do srečnega konca.

Vesna
za celovečerni film
2012

Zakaj? Zakaj pa ne? Vsi štirje glavni favoriti so bili približno enaki, vendar nas je med njimi najbolj prepričal prav Maksimovićev film. HVALA ZA SUNDERLAND nas je zabaval in se nas dotaknil. Čeprav je narejen površno, nam je kljub temu ostal v spominu.

Vesna
za glasbo
2012

Glasba iz filma STO PSOV polaga temelje atmosferi v filmu in je tisto, kar ti po ogledu filma ostane najbolj v spominu.

Vesna
za kostumografijo
2012

SREČEN ZA UMRET je obrtniško najbolj dovršen film. Sodelovanje med kostumografinjo, scenografinjo in direktorjem fotografije je perfektno.

Vesna
za fotografijo
2012

Filmska fotografija Simona Tanška je sinteza osnovnih likovno oblikovalnih vizualnih elementov in veščine temeljnih zakonitosti filmskega prizora. V izrisovanju svetlobe je pozoren do zlitja svetlobe z režijskimi parametri gibanja v mizansceni in to je estetska komponenta v vizualni nadgradnji filma.

Vesna
za zvok
2012

Ker ga nismo slišali in ker nas ni motil.

Vesna
za scenografijo
2012

SREČEN ZA UMRET je obrtniško najbolj dovršen film. Sodelovanje med kostumografinjo, scenografinjo in direktorjem fotografije je perfektno.

Vesna
za scenarij
2012

V Sloveniji so vrhunski scenariji redki in scenarij za film SREČEN ZA UMRET je eden izmed teh redkih scenarijev. Škoda je le, da ni dobil priložnosti v celoti zadihati skozi film.

Vesna
za dokumentarni film
2012

Žirija pozdravlja uvrstitev celovečernega dokumentarnega filma v program. Teme, ki jih avtorji izbirajo, so izjemno pomembne in zanimive, vendar smo mnenja, da jih ne uspejo v celoti izkoristiti. Filmi so tako večkrat razvlečeni, hitro zapadejo v ponavljanje in celo samo-promocijo. Izmed filmov v tekmovalnem dokumentarnem programu, se nam je zdel najbolj kompleksen in dovršen Kozoletov film DOLGE POČITNICE.

Vesna
za animirani film
2012

Za izjemno simpatičen in v vseh pogledih dovršen animirani film.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2011

Komisija (v sestavi Filip Robar Dorin, Miha Hočevar, Dunja Klemenc, Denis Valič in Maja Weiss, predsednica komisije) je soglasno sprejela odločitev, da se nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo v letu 2011 (uradna podelitev nagrade bo izvedena na Festivalu slovenskega filma v Portorožu) podeli gospodu Ljubu Struni za njegov izjemni ustvarjalni prispevek tako na področju domače filmske produkcije kot tudi pri številnih mednarodnih koprodukcijskih projektih.

Danes 81-letni Ljubo Struna je vse svoje življenje posvetil filmu. Začetek njegove profesionalne filmske poti sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije - nanjo je namreč stopil že leta 1948. Njegovo delovanje v okviru domače filmske produkcije je bilo vsestransko, saj je nastopal v vlogah organizatorja, pomočnika direktorja, direktorja filma, fotografa, asistenta kamere, snemalca in številnih drugih. Osebno se je podpisal pod 39 domačih celovečernih igranih filmov, 35 tujih celovečernih filmov ter 207 dokumentarcev in kratkih igranih filmov.

Kot direktor filma in izvršni producent je sodeloval s številnimi režiserji: Francetom Štiglicem, Františkom Čapom, Igorjem Pretnarjem, Francetom Kosmačem, Boštjanom Hladnikom, Jožetom Galetom, Vojkom Duletičem, Janetom Kavčičem, Jožetom Babičem, Rajkom Ranflom, Makom Sajkom, Jožetom Pogačnikom, Milanom Ljubičem, Antonom Tomašičem, Andrejem Mlakarjem, Živojinom Pavlovićem, Francijem Slakom, Filipom Robarjem Dorinom, Žaretom Lužnikom in mnogimi drugimi. Zaradi odličnega, vedno strogo profesionalnega dela pri filmu, obvladovanja več tujih jezikov ter njegovih osebnostnih kvalitet so ga k sodelovanju povabili tudi mnogi tuji režiserji, med temi kar štirikrat Wolfgang Petersen in dvakrat Gillo Pontecorvo. Ljubo Struna se je uveljavil kot eden pionirjev, tistih posameznikov, ki so slovenskemu filmu odprli vrata mednarodnih koprodukcij. Sodeloval je s tujimi ekipami iz Nemčije, Italije, Francije, Avstrije in ZDA. Pri Gospodarski zbornici Slovenije je opravil tudi izpit za zunanjo trgovinsko registracijo.

Leta 1950 je bil Ljubo Struna med soustanovitelji Društva slov- enskih filmskih delavcev, najstarejšega stanovskega strokovnega filmskega društva na Slovenskem. Bil je med ustanovnimi člani podružnice Udruženja filmskih umetnika Srbije (UFUS) v Ljublja- ni, ki se je leta 1956 preimenovala v filmsko produkcijsko podjetje Viba film Ljubljana.

Redno zaposlen (Triglav film, Viba film) je bil 17 let, 25 let pa je deloval kot svobodni filmski ustvarjalec. Posvečal se je tudi filmski vzgoji in bil mentor filmskih krožkov.

Ljubo Struna se je rodil 2. marca 1930 v Mariboru. Ob začetku druge svetovne vojne je bil zaprt v nemškem taborišču v Mariboru, iz katerega so vsi člani njegove družine - z izjemo očeta, ki je bil preseljen v taborišče Rajhenburg - pobegnili v Ljubljano.

"Moja filmska dejavnost se je odražala tudi v moji čebelarski de- javnosti, ki sem jo gojil več kot 60 let." (Ljubo Struna)

Svojo veliko ljubezen do čebelarstva in produciranja filmov je združeval v niz filmov, na katere je ponosen ravno toliko kot na svoje sodelovanje pri velikih filmskih projektih, ki so zaznamovali slovensko kulturo in narod.

O svojem delu pri slovenskem in svetovnem filmu ter o filmski poti od laboranta do samostojnega producenta je spregovoril v brošuri Moje življenje s filmom, ki je izšla v samozaložbi.

Čas je, da neprecenljivo zgodovino slovenskega filma iz ust Ljuba Strune za kulturno zgodovino Slovenije zabeležijo tudi drugi mediji. Naj bo ta priložnost ob podelitvi Badjurove nagrade za življenjsko delo na letošnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

nagrada
občinstva
2011
nagrada Kodak
za študijski film
2011

Nagrada vključuje 5 kolutov 16 mm Kodak Vision 3 v protivrednosti 800€ prejme avtor najboljšega študentskega filma.

nagrada Kodak
za fotografijo
2011

Nagrada vključiuje 15 kolutov 35 mm Kodak Vison 3 Color negativa in razvijanje negativa v Kodakovem laboratoriju v Budimpešti, vključno s pripravo materiala na TC, je nagrada za najboljšo fotografijo v protivrednosti 5000 €.

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2011

Mladi režiser je žirijo med drugim prepričal s svojim ostrim, detajlom naklonjenim očesom, s smislom za scenaristično dovršenost in z občutkom za delo z igralci, ki film povezujejo v izpopolnjeno celoto.

Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2011
Teleking nagrada
za kratki film
podelil: Teleking
2011

Nagrada v obliki brezplačnih 1O ur - enodnevni termin barvne korekcije v vrednosti 2.900 €.

Vesna
za montažo
2011
Vesna
za glavno vlogo
2011
Vesna
za scenarij
2011
Vesna
za glavno vlogo
2011
Vesna
za animirani film
2011
Vesna
za stransko vlogo
2011
Vesna
za kostumografijo
2011
Vesna
za stransko vlogo
2011
Vesna
za fotografijo
2011
Vesna
za režijo
2011
Vesna
za kratki film
2011

Podjetje Teleking je z vesno nagrajenemu kratkemu filmu Obisk v režiji Mihe Mazzinija podelilo še praktično nagrado v obliki brezplačnih 1O ur - enodnevni termin barvne korekcije v vrednosti 2.900 €.

Vesna
za posebne dosežke
2011

Za glavno vlogo v filmu Stanje Šoka, s katero je po obrazložiti žirije ustvaril impresivno in neobremenjeno pojavnost v slovenskem filmu. Dodali so še: Zvezda je rojena.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2010

Filip Robar Dorin je s svojimi filmi in svojo ustvarjalno energijo odločilno zaznamoval slovensko filmsko kulturo. Kot režiser igranih, dokumentarnih ter igrano-dokumentarnih filmov je prejemnik uglednih svetovnih in domačih nagrad. Inovator, ki je prepletal poteze igranega in dokumentarnega filma, še preden je to postala prevladujoča oblika filmskega izraza. Raziskovalec, predan odkrivanju prezrtih družbenih skupin in manjšin. Avtor, čigar portreti velikih zgodovinskih gibanj in osebnosti slovenske kulture odkrivajo njihove zastrte poteze. Neupogljiv ustvarjalec, ki je že v osemdesetih ustanovil neodvisno produkcijsko skupino ter napovedal kasnejši razvoj slovenske neodvisne filmske produkcije. Direktor Filmskega sklada, ki je stal in do zadnjega ostal na strani filmarjev in slovenskega filma. Neumoren iskalec, ki se je izobraževal doma in v tujini, ter svoje znanje in strast odkrivanja novega širokogrudno delil z drugimi kot pisec knjig in kot razgledan in načitan prijatelj, sogovornik in pedagog. Umetnik, ki je dosegel, da je postal film eden od vrhuncev slovenske kulture. Človek, ki je filmu posvetil svoje življenje.

nagrada
občinstva
2010
nagrada Kodak
za fotografijo
2010

15 kolutov 35 mm Kodak Vison 3 Color negativa in razvijanje negativa v Kodakovem laboratoriju v Budimpešti, vključno s pripravo materiala na TC, je nagrada za najboljšo fotografijo v protivrednosti 5000€.

nagrada Kodak
za študijski film
2010

5 kolutov 16 mm Kodak Vision 3 v protivrednosti 800€ prejme avtor najboljšega študentskega filma.

Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2010

Nagrada v vrednosti 1000€.

Teleking nagrada
za kratki film
podelil: Teleking
2010

Podjetje TELEKING podarja nagrajencu za najboljši kratki film praktično nagrado v obliki brezplačne 4. urne barvne korekcije v vrednosti 2.600 €.

Vesna
za glavno vlogo
2010
Vesna
za dokumentarni film
2010
Vesna
za glavno vlogo
2010
Vesna
za scenarij
2010
Vesna
za montažo
2010
Vesna
za glavno vlogo
2010
Vesna
za animirani film
2010
Vesna
za posebne dosežke
2010
Vesna
za fotografijo
2010
Vesna
za kostumografijo
2010
Vesna
za režijo
2010
Vesna
za stransko vlogo
2010
Vesna
za kratki film
2010

Podjetje Teleking je zmagovalnemu kratkemu filmu podelilo še praktično nagrado v obliki brezplačne 4. urne barvne korekcije v vrednosti 2.600 €.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2009

Mako Sajko, cineast, ki mu kamera nikakor ni samo orodje, temveč osnovno, subtilno, srčno in hkrati razumsko pomagalo pri udejanjanju samo njemu lastnih, vedno izrazno svežih, jasnih in glasnih zamisli. Filmski problemi, o katerih govori Mako Sajko, nikakor niso samo njegovi, temveč predvsem obče prepoznavni. Izrazit avtorski pristop, vedno in povsod označuje samosvoj način, s katerim se Mako Sajko odziva času in dogodkom v njem. Močan ustvarjalni naboj, intenzivnost uporabe prav vseh filmskih izraznih sredstev, pogosto osvetljujejo zamolčane in samo na videz nepriljubljene teme. Avtor odlično obvlada filmsko pripoved, še prav posebna odlika njegovega ustvarjanja pa je tenkočuten smisel za humor. Skoraj vedno. Mako Sajko poskuša biti resnica sama, vedno objektivna, a hkrati sila prizadeta pripoved o svetu. Vsekakor je njegovo delo, potrjeno tudi z odmevnimi mednarodnimi in domačimi priznanji, še prav posebej zanimiva za filmsko vzgojo, za gledalca kateremu je senzibilnost temeljna lastnost. S cela in čisto do konca je Mako Sajko že desetletja predan filmu in vsem kar filmu pripada in ga dela t.i. sedma umetnost.

nagrada Kodak
za fotografijo
2009
nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2009

Soba 408 je senzibilna pripoved o odločitvah v odnosih dveh parov. Turk je v svoji narativnosti nepredvidljiv. In hkrati neizprosen.

posebna omemba
žirije
2009

Žirija publicistk in filmskih kritičark.

posebno priznanje
žirije
2009

Za humorni filmski pogled na slovensko vsakdanjost.

posebno priznanje
za igro
2009

Za nastop v filmu Osebna Prtljaga, s katerim se je po dolgih letih vrnila v slovenski film.

posebno priznanje
za dokumentarni film
2009

Ustvarjalci filma so zelo poglobljeno in natančno rekonstruirali čas in življenje ugledne slovenske publicistke Alme M. Karlin.

posebno priznanje
za režijo
2009
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2009

Nagrada je ček v vrednosti 1.000 evrov.

Vesna
za glavno vlogo
2009

Igralka elegantno in suvereno z minimalnim gledališkim izrazom obvladuje dvojni konflikt.

Vesna
za animirani film
2009

Ustvarjalci filma uspešno povezujejo elemente igranega filma, realnega ambienta in animacije v celoto pravljičnega sporočila H. C. Andersena.

Vesna
za stransko vlogo
2009
Vesna
za kratki film
2009

Ker nas žanrsko in drzno vodi na rob človeškega obstoja.

Vesna
za scenografijo
2009
Vesna
za posebne dosežke
2009
Vesna
za stransko vlogo
2009
Vesna
za montažo
2009
Vesna
za scenarij
2009

Avtorja sta z uspešno dramaturško roko stkala zgodbo o zamenjavi identitete.

Vesna
za zvok
2009
Vesna
za celovečerni film
2009

Film na izviren, sugestiven in moderen način uporablja jezik filmske iluzije.

Vesna
za režijo
2009

Za suvereno vodenje igralcev in profesionalno obvladanje filmskega metiera.

Vesna
za glavno vlogo
2009

Igor Samobor je sugestivno vstopil v prvi kader filma in ostal tak do konca.

Vesna
za fotografijo
2009
Vesna
za stransko vlogo
2009
Vesna
za glasbo
2009
Vesna
za stransko vlogo
2009
Vesna
za masko
2009
Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2008

Komisija za izbor nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju kinematografije v sestavi Dunja Klemenc kot predsednica, Roman Končar in Sreten Živojinović je na podlagi prispelih vlog za Badjurovega nagrajenca potrdila g. Milana Ljubića, dolgoletnega filmskega ustvarjalca, producenta in režiserja, pa tudi udeleženca številnih strokovnih polemik, srečanj in mednarodnih konferenc. Več o avtorju v nadaljevanju.

nagrada
občinstva
2008
nagrada Kodak
za fotografijo
2008

Asketska uporaba elementov filmske fotografije v koprodukcijskem filmu Ljubezen in drugi zločini pričara vzdušje, ki ga v filmih danes vidimo le redko. Izogiba se banalni všečnosti, kar je težko in pogumno, predvsem pa zrelo. Simon Tanšek svoj izjemni talent in širino dokazuje tudi s povsem drugačnimi pristopi v črno belem filmu Vučko ter visoko estetskem Every breath you take. Zato mu s spoštovanjem podeljujemo Kodakovo nagrado.

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2008

V Lajfu so tipični najstniški problemi predstavljeni na enkraten in neponovljiv način, kot so nastopili v dveh celjskih družinah. Predvsem pa so uprizorjeni na krilih humorja, duhovitosti in komike, ki prežemajo vse situacije. Predstavljeni so na kar najboljši način, po katerem se izkaže, da starši niso samo takšni, kot jih vidijo njihovi otroci, prav tako pa tudi otroci niso samo takšni, kot jih vidijo ali si jih želijo videti njihovi starši. To pa je pomembneje od tega, da najstnikov v filmu ne igrajo pravi najstniki. V kontekstu letošnjega festivala je Lajf tudi eden redkih filmov, če ne celo edini, ki se odlikuje s humorjem, s humorjem v pomenu esprita, se pravi duhovitosti, se pravi duha.

nagrada Svet filma
za študijski film
2008

Topla in preprosta filmska pripoved, ki nikamor ne hiti, pa vendar se ne vleče. Z vsemi odtenki sive naslika paleto osamljenosti in nas nevsiljivo potegne v film. Zrelo delo mladega avtorja Matevža Luzarja. Komaj čakamo njegove naslednje projekte in upamo, da bo debitiral s celovečercem, še predno osivi.

Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2008
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2008
Vesna
za stransko vlogo
2008

Živčen, siten, poskakujoč, debelušen, glasen, gobezdav, izmuzljiv, nastopaški, samovšečen, brez okusa, hinavski, precej nesposoben in nekoliko zabit. A dobrodušen. Lik, ki ga moraš imeti rad. Bojan Emeršič preseže svojo podobo televizijskega zvezdnika in nas ponovno spomni, kako dober igralec je.

Vesna
za scenarij
2008

Televizijski igrani film Hit poletja postavlja nove standarde TV produkcije. Avtorja scenarija se že na začetku dobro zavedata omejitev in okvirov, v katerih bo film nastal. Napišeta scenarij, ki ga med realizacijo ne bodo uničile okoliščine. Preprosta, a povsem verjetna zgodba pove veliko o ljudeh, našem času in prostoru na sproščen in všečen način.

Vesna
za glavno vlogo
2008

Pritajen upor. Strah. Brezup. Težke besede. Ogromno besed. Nobenega spektakla. Nobenega glamurja. Ena dolga noč. Marjuta Slamič nas v filmu Za vedno z zadržano igro prepriča, da je vse res. Ali pa tudi ne.

Vesna
za montažo
2008

Izrazito komorna zasnova filma Za vedno je za montažerja velik izziv. Jurij Moškon z rezi ne vsiljuje lažnega ritma, ne vzpostavlja umetne napetosti, ampak s primerno ritmiko zgradi čas in prostor pripovedi.

Vesna
za posebne dosežke
2008

Z izvirnim estetskim pristopom tako v sliki kot zvoku dokumentarni film preseže meje žanra, pridobi poetične razsežnosti in pove mnogo več, kot da zgolj dokumentarno govori o tem, kako je umrla neka vas. Film Mala apokalipsa Alvara Petriciga je v vseh pogledih nekaj posebnega. Zato nagrada za posebne dosežke.

Vesna
za animirani film
2008

Vsekakor eden nespornih vrhuncev festivala, eden največjih dosežkov slovenske animacije in kratkega filma sploh. Z neverjetno natančnostjo in občutkom pove preprosto zgodbo, polno grenko sladke resnice. Z uporabo najmodernejše tehnike animacije se brez sramu postavi ob bok največjim in najbogatejšim studijem. Iz njegovega vrhunskega filma čikorja zadiši kot kafe. V imenu gledalcev se tudi mi zahvaljujemo avtorjevi soprogi za večletno potrpežljivost.

Vesna
za scenografijo
2008

Produkcijske razmere v slovenski kinematografiji pogosto najbolj tepejo prav scenografski sektor. Dobri producenti se zavedajo, da je scenografija bistven element. Pravi človek na pravem mestu preseže omejitve in ustvari primerne prostore filma. Duško Milavec je s svojim estetskim čutom, avtorsko zavzetostjo, obrtnim znanjem in nenazadnje izborom sodelavcev pravi človek na pravem mestu. Pravi scenograf.

Vesna
za glasbo
2008

Nevsiljiva glasba Boruta Kržišnika obogati film Pokrajina št.2 z nenavadno atmosfero in intenzivnostjo, vstopa na pravih mestih in stalno ohranja primeren nivo. Gledalec si ob odhodu iz dvorane pač ne požvižgava teme iz filma. In prav je tako.

Vesna
za fotografijo
2008

Pravo razmerje med vsemi elementi dobre filmske fotografije. Dušan Joksimovič z izrezi, kompozicijo, gibanjem kamere, izborom barv in osvetlitve izniči pogosto tako očitno mejo med režijo in fotografijo in s tem soustvari estetsko celovito filmsko delo.

Vesna
za stransko vlogo
2008

Ob prizorih spolnosti v slovenskih filmih je pogosto nerodno tako igralcem kot gledalcem. Tokrat ne. Lik Maje Martine Merljak v popolnosti zaživi prvi trenutek, ko se pojavi na platnu. Vse je jasno. Neverjetna sproščenost, ki jo zmorejo le redki. Seks vedno vžge. Če vžge.

Vesna
za režijo
2008

Režiser Vinko Möderndorfer spretno in trezno poveže vse elemente filma v intenzivno in prepričljivo celoto. Gledalca vodi in vpleta v zgodbo, ustvari izjemno atmosfero in celo plejado izvrstnih likov, odlično režira tako prizore seksa kot krvave umore. Ne kopiči kadrov brez potrebe, ohranja potrebno distanco in kaže veliko disciplino ter režijski talent.

Vesna
za celovečerni film
2008

Film Pokrajina št. 2 je prepričljiva in sodobna žanrska upodobitev še vedno aktualne in boleče tematike iz naše polpretekle zgodovine, ki dosega visoke produkcijske standarde, kakršni so sicer značilni za bolj razvite kinematografije.

Vesna
za masko
2008

Slovenskemu filmu manjka žanrske raznolikosti. Televizijski srednjemetražni film Sonja je tako dobrodošla posebnost. Bizarni liki Milana Kleča in Janeza Burgerja dobijo s kreacijo maske Alenke Nahtigal živo, strašljivo podobo.

Vesna
za glavno vlogo
2008

Redki so filmi, v katerem se igralci lahko res razživijo in oblikujejo celovite vloge. Še redkeje se to zgodi v kratkem filmu. Vloga osamljenega, dobrodušno sitnega upokojenca v filmu Vučko je odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Čeprav smo z njim le dvajset minut, bo ostal z nami še dolgo. Evgen Car. Car.

Vesna
za kratki film
2008

Jan Cvitkovič v filmu Vem skonstruira malo mojstrovino, ki dekonstruira vsak konvencionalni pogled na film kot golo pripovedovanje zaključene zgodbe. Film prerašča v odprto metaforo, ki kot japonski haiku zadene na ravni čiste podobe, ki v sebi nosi vse in nič. Šus v glavo.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2007
nagrada
občinstva
2007
nagrada Kodak
za fotografijo
2007
nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2007
nagrada Svet filma
za študijski film
2007
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2007
Vesna
za animirani film
2007

Življenjska in elegantna narava animacije je tako prepričljiva, da se je letošnja žirija odločila podeliti to nagrado filmu Prdci.

Vesna
za celovečerni film
2007

Film, ki je žirijo Desetega festivala slovenskega filma najbolj prevzel, zagotovo ni eden tistih, ki jih lahko gledamo z užitkom. Osrednja tema filma Otroci s Petrička, režiserja Mirana Zupaniča, je niz nenavadno krutih dogodkov. Vendar pa to tematiko obravnava z izredno občutljivostjo, neverjetno skrbjo za podrobnosti in z velikim spoštovanjem do žrtev, tako da na koncu z veseljem gledamo tako popolno delo, ki predstavi vsa razpoložljiva dejstva, hkrati pa nikakor ne more postati objekt politične instrumentalizacije.

Vesna
za glasbo
2007

Žalostinke Bojane Šaljić Podešva oživljajo tragičnost vojne in njenih žrtev, a hkrati naznanjajo hrepenenje po morebitnem svetlejšem jutri.

Vesna
za montažo
2007

Jaka Kovačič je s svojo montažo dokazal, da ima poleg smisla za drzno kombiniranje posnetkov z različnih perspektiv, tudi izrazito izostren čut za časovno dinamiko pri montaži spominov preživelih. Z inteligentno montažo uredi material na privlačen način, kar da filmu posebno jasnost in pričakovanje.

Vesna
za scenarij
2007

Nagrado za najboljši scenarij dobi Marko Naberšnik za adaptacijo romana Ferija Lainščka. Scenarij popolnoma ujame vzdušje malih odročnih vasi, poleg tega pa brez zadržkov niza družbeno kritične komentarje, ki vzbujajo tako solze kot smeh.

Vesna
za glavno vlogo
2007

Nagrada za glavno moško vlogo gre Vladu Novaku za njegov pretanjen portret Gajaša, starejšega lastnika avtomehanične delavnice, čigar skrita strast je pop pevka Severina. Njegova igra ostane gledalcu v spominu še dolgo potem, ko se film že izteče.

Vesna
za režijo
2007

S svojim celovečernim prvencem Marko Naberšnik dokaže prepričljivo dober čut za vodenje igralcev. Film gledalca tudi impresionira z natančnim opazovanjem komičnih in resnih vidikov življenja na podeželju.

Vesna
za stransko vlogo
2007

Desi Muck, ki ima v filmu Instalacija ljubezni precej majhno vlogo, uspe upodobiti osebo iz mesa in krvi, ki v nekaj kratkih trenutkih razkrije vso globino osebnosti svojega lika; to pa ji uspe brez vsakršnega pretiravanja in zasenčevanja glavnih vlog.

Vesna
za fotografijo
2007

Kamera snemalke Karine Kleszczewske radovedno in neprisiljeno odkriva svet pravljičnosti in resničnosti.

Vesna
za stransko vlogo
2007

Sandi Krošl je verjetno odigral svojo najmanjšo filmsko vlogo, a se je z impresivno, komaj zaznavno igro, vklopil v filmsko snovanje Hanne Slak.

Vesna
za zvok
2007

S platna zaslišimo zvoke, da gozd zasluti nesrečo. Komaj slišno šumenje skozi vejevje, čutni dotik lubja, nenehna šelestenja dajejo filmu razsežnost režiserkinega magičnega realizma.

Vesna
za glavno vlogo
2007

S svojo (žal) ne prav veliko bero filmskih vlog je Silva Čušin s ponotranjeno igro zablestela v raznobarvni skali čustvenih valovanj, od nedavnega vdovstva, bolečine zaradi sinove grobosti, do odkritja moževe nezvestobe. Nazadnje pa se le utrne žarek nadaljevanja moževe predanosti glasbi v podobi tujega petnajstletnega otroka.

Vesna
za kratki film
2007

Janezu Burgerju je uspelo realizirati izjemno preprosto in izvirno idejo v neverjetno doslednem in učinkovitem slogu.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2006

Peter Zobec je posnel veliko filmov, kratkih in dokumentarnih, daleč največ pa tistih, ki so jih podpisali drugi veliki režiserji. Pri največ filmih je sodeloval kot pomočnik režije, režiser množičnih prizorov, nekajkrat pa celo kot direktor filma. Morda je bil nekaterim režiserjem preveč nepogrešljiv, da bi našel čas zase, za svoje projekte, kot rečemo danes. Peter se ponavadi strinja, da tudi danes ne manjka dobrih slovenskih filmov, pogosto pa vendarle vztraja: ampak včasih je bila dobra kinematografija. Drži, s to kinematografijo se je zvezal v dolgotrajen zakon, ki je bil gotovo sklenjen iz ljubezni in zaprisežen profesionalni zvestobi. Marsikdaj je tudi ušel na filmska potovanja in sodelovanja: v Nemčijo, Avstrijo, Sovjetsko zvezo, obredel je Jugoslavijo, vendar se je z novimi izkušnjami vedno vračal k slovenskemu filmu. Njegova filmografija se srečuje z zvenečimi tujimi avtorskimi imeni: Živojin Pavlović, Wolfgang Petersen, Lordan Zafranović, Sam Packinpah, doma pa so ga k sodelovanju radi povabili: Boštjan Hladnik, Matjaž Klopčič, Jože Pogačnik in številni drugi. Ni režiral svojega celovečernega filma. Če pa bi zmontirali vse njegove prizore, bi morda dobili enega najlepših, filmsko najbogatejših slovenskih filmov. Če bi sestavili vse njegove filmske ideje, vse odkrite talente in z njegovo pomočjo povezane ustvarjalce, bi dobili nekaj kar bi zaman iskali v razvidu filmskih poklicev, dobili bi nekaj posebnega in izjemnega. Morda to, kar se zdi že na prvi pogled – sivo eminenco slovenskega filma.

nagrada
občinstva
2006
nagrada Infofilm
za študijski film
2006
nagrada Kodak
za fotografijo
2006

Za umetniško kvaliteto slike in kreativni izbor luči.

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2006
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2006
Vesna
za glavno vlogo
2006

Za vlogo v srednjemetražnem filmu Moje male ljubice, kateri je dal odmerjeni in avtentični razpon med vitalnostjo in trpko sramežljivostjo.

Vesna
za stransko vlogo
2006

Za njeno interpretativno energijo in psihološko prefinjenost.

Vesna
za stransko vlogo
2006

Boris Cavazza in Sebastijan Cavazza v filmu Kraki stiki za njuno antologijsko avtentično interpretacijo.

Vesna
za celovečerni film
2006

Za bogastvo pripovedi in emocionalno moč likov znotraj filma, ki je kompleksen in obenem univerzalen.

Vesna
za montažo
2006

Za preciznost, s katero se v filmu razvijejo različne zgodbe in za notranji ritem posameznih sekvenc.

Vesna
za zvok
2006

Za jasno dramaturško funkcijo zvoka in za visok tehnični nivo.

Vesna
za režijo
2006

Za zrelost vodenja in za luciden pogled, s katerim razvija zgodbo.

Vesna
za glavno vlogo
2006

Za njeno prefinjeno interpretacijo treh psihološko in karakterno povsem različnih likov.

Vesna
za scenarij
2006

Za premišljenost in spretnost, s katerim je napisana zgodba, ki ima veliko zapletov ter za artikulirano časovno strukturo.

Vesna
za glasbo
2006

Glasba v filmu Kratki stiki občutljivo sledi dramaturgiji filma, na nekaterih mestih pa zraste v zrelo in navdahnjeno glasbeno stvaritev.

Vesna
za animirani film
2006

Animirani film Dvorišče vzbuja upanje, da se začenja kakovost te zvrsti, ki je dosegala v minulih obdobjih slovenskega filma visoko raven, ponovno dvigati.

Vesna
za kratki film
2006

Režiser Martin Turk za čisto in v prispodobah pomenljivo poetično režijsko pisavo.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2005

DSFU v letu 2005 podeljuje Nagrado Metod Badjura za življenjsko delo gospodu Jožetu Pogačniku, režiserju, scenaristu, filmskemu kritiku. Njegov socialno in politično kritičen, občutljiv, angažiran in poetičen avtorski opus vsebuje igrane celovečerne filme ter dokumentarce različnih žanrov, s katerimi je temeljito zaznamoval slovenski film zadnjih petdeset let. Njegovo delo - filmi - so neprecenljivi, ne samo za slovensko filmsko in nacionalno zgodovino, temveč tudi za evropsko in svetovno.

nagrada
občinstva
2005
nagrada Kodak
za fotografijo
2005

Za brezhibno doslednost likovne čistosti slike.

nagrada Kodak
za študijski film
2005
nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2005
posebna nagrada
žirije
2005

Za svež elan in lirični odnos do osebnega spomina, s katerima ustvari svojsko fresko, s posebnim hommagem ženskim likom.

posebna omemba slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2005
Vesna
za scenarij
2005

Za pristnost zaokrožene zgodbe in občutljivost do kulturnega okolja, iz katerega izhaja.

Vesna
za glavno vlogo
2005

Za vehementno obvladovanje razpona izrazito različnih vlog.

Vesna
za posebne dosežke
2005

Za senzibilnost in avtentičnost, ki zaznamujeta melodično tkivo filma.

Vesna
za prvenec
2005

Za srčno igrivost in domiselnost animacije.

Vesna
za glavno vlogo
2005

Za prepričljivo upodobitev vsakdanjega človeka in njegovih negotovosti.

Vesna
za glavno vlogo
2005

Za vehementno obvladovanje razpona izrazito različnih vlog.

Vesna
za režijo
2005

Za izredno natančnost režijskega postopka, ki se izraža v odličnosti vseh tehničnih in ustvarjalnih prvin.

Vesna
za glavno vlogo
2005

Za prepričljivo upodobitev vsakdanjega človeka in njegovih negotovosti.

Vesna
za glavno vlogo
2005

Za zrelost, dovršenost in ustvarjalno samostojnost pri oblikovanju lika.

Vesna
za stransko vlogo
2005

Za sposobnost izžarevanja topline in strasti, ki ju zahteva lik.

Vesna
za celovečerni film
2005

Za inventivno režijo, s katero Jan Cvitkovič usmerja dovršeni scenarij, s čimer uspešno spaja komedijo in tragedijo.

Vesna
za stransko vlogo
2005

Za duhovni in fizični naboj njene igre.

Vesna
za srednjemetražni film
2005

Za filmsko nadgradnjo plesnega projekta S.K.I.N. skupine En-Knap, v kateri izstopajo izjemno natančna zvočna, glasbena in vizualna kompozicija.

Vesna
za posebne dosežke
2005

Za skrajno izostreno in prefinjeno natančnost v zgradbi filma.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2004
nagrada
občinstva
2004
nagrada Jožeta Babiča
za fotografijo
podelil: RTV Slovenija
2004

Snemalec in direktor fotografije Bojan Kastelic je z izvrstno kamero – s pretanjenim občutkom za osvetlitev, za barve in za kompozicijo kadra – ustvaril izjemno vizualno podobo dokumentarnih filmov Potovka in Prijatelj čebelar in ponovno potrdil visoko, mednarodno primerljivo raven dokumentarisične vizualne estetike na slovenski nacionalni televiziji.

nagrada Jožeta Babiča
za študijski film
podelil: RTV Slovenija
2004

Scenarij za kratki film Sigmundove sanje, nastal po literarni predlogi Helene Resjan, skozi ljubezensko zgodbo govori o negotovosti sodobnega subjekta, ki se razpet med podzavest in nadjaz, težko uresničuje kot enkratna in neponovljiva osebnost. Nina N. Blažin je domiselno dramaturško prepletla različne časovne ravni in razsežnosti psihoanalize.

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2004

Žirija ugotavlja, da v produkciji, ki ne dosega povprečja zadnjih let, izstopata filma Ruševine režiserja Janeza Burgerja in Predmestje režiserja Vinka Möderndorferja. Möderndorfer se je z izvrstno igralsko ekipo lotil brezkompromisne teme, ki ni pogosta v slovenskih filmih, vedno bolj pa napolnjuje naš vsakdanjik. Žirija Društva slovenskih filmskih kritikov zato filmu Predmestje podeljuje priznanje za najboljši celovečerni igrani film 7. festivala slovenskega filma.

posebno priznanje
žirije
2004

Oba filma (ki prejmeta posebno priznanje, op.p.) dosegata standarde, ki jih slovenski dokumentarci dosežejo le redko.

posebno priznanje
žirije
2004

Oba filma (ki prejmeta posebno priznanje, op.p.) dosegata standarde, ki jih slovenski dokumentarci dosežejo le redko.

Stopova nagrada Epizodist leta
za stransko vlogo
podelil: Časnik Večer
2004
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2004
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2004
Stopova nagrada za obetavnega igralca/igralko
za igro
podelil: Časnik Večer
2004
Vesna
za glavno vlogo
2004

Prepričljiva in pretresljiva igra brez odvečnih elementov. Darko Rundek, verjamemo ti.

Vesna
za stransko vlogo
2004

Igra izjemne intenzivnosti, ki si ne privošči pretiravanja. Doživeta razrvanost brez napak, Nataša Burger.

Vesna
za glavno vlogo
2004

Nataša Matjašec se v tej zahtevni vlogi izogne nevarnosti, da bi »igrala« igralko. Izjemna čustvena stanja na platnu zaživijo brez patetike.

Vesna
za stransko vlogo
2004

Vloga, ki ji težko rečemo stranska, zlahka pa ji rečemo moška. Disciplinirana, iskrena, dobro odmerjena bravura Matjaža Tribušona.

Vesna
za glasbo
2004

Glasbe v filmu Ruševine skorajda ni. In tako je tudi prav. Ko butne, pa butne.

Vesna
za režijo
2004

Režiser trdno drži vse niti v svojih rokah, ne dopusti obliki, da bi prerasla vsebino, pač pa tankočutno zgradi prepričljivo celoto, ne da bi čez široko platno na veliko napisal: To sem jaz naredil.

Vesna
za fotografijo
2004

Kamera diha z igralci in prostorom. Ne vsiljuje se ne z gibanjem, ne z barvami, ne s kompozicijo. Sledi zgodbi in ustvarja atmosfero. Preprosto in dovršeno.

Vesna
za celovečerni film
2004

Če stojijo posamezni deli, stoji tudi celota. Ruševine, ki bodo še dolgo stale. Najboljši film letošnjega festivala.

Vesna
za študijski film
2004

Nagrada za študijski prvenec. Mladi režiser se je izognil pastem prvega igranega kratkega filma in ga uspel zaokrožiti v čvrsto estetsko in pripovedno celoto.

Vesna
za scenografijo
2004

Prostori omnibusa Desperado Tonic so sveži in taki, kot jih v slovenskem filmu še nismo videli.

Vesna
za zvok
2004

Tehnično dovršen, sugestibilen in obenem nevsiljiv zvok Hanne Preuss daje filmu Desperado Tonic novo, prostorsko dimenzijo.

Vesna
za študijski film
2004

Nina N. Blažin nadgradi stilne in pripovedne načine iz svojega prejšnjega študijskega igranega filma in na kratko pove veliko o ljudeh in času, ki ga živijo.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2003
nagrada
občinstva
2003
nagrada Jožeta Babiča
za dokumentarni film
podelil: RTV Slovenija
2003
nagrada Jožeta Babiča
za študijski film
podelil: RTV Slovenija
2003
nagrada Jožeta Babiča
za režijo
podelil: RTV Slovenija
2003
nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2003
posebno priznanje
žirije
2003

Slovenci skoraj neradi ali preredko opazimo, da imamo izjemne filmske igralce. Še večkrat spregledamo velike igralke in igralce v manjših vlogah. Odločili smo se, da vsaj delno zapolnimo to vrzel. Marijana Brecelj je z izjemno upodobitvijo ene od izjemnih oseb v Pevčevem filmu Pod njenim oknom dokončno razbila stereotip slovenske matere in predvsem dokazala, da velike igralke iz vsake vloge vselej naredijo velike like.

Stopova nagrada Epizodist leta
za stransko vlogo
podelil: Časnik Večer
2003
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2003
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2003
Stopova nagrada za obetavnega igralca/igralko
za igro
podelil: Časnik Večer
2003
Vesna
za kratki film
2003

Film Ko bom jaz umrl, bo en majhen pogreb je po mnenju strokovne žirije eden od biserov letošnjega festivala. Kredibilno delo socializira tabuizirano plast družbe. Režiser Florijan Skubic je že v svojem rosnem začetku dokazal, da s kariero filmskega ustvarjalca misli zelo resno, saj njegova avtorska zrelost presega pojem študentskega filma. Zato vesni za najboljši študentski film dodajamo še eno za najboljši kratki film 6. festivala slovenskega filma.

Vesna
za študijski film
2003

Ko bom jaz umrl, bo en majhen pogreb odlikujeta popolna zgradba in režiserjev pogled na dogajanje, ki nikoli ne prestopi meje avtorskega in človeškega dostojanstva. Lep, diskreten in topel film psihiatrične bolnike preobraža v markantne like. Florijan Skubic se je izkazal z izjemno veščino oblikovanja dokumentarne zgodbe znotraj kratkega filma in občutljivo temo podal na osupljivo občuten način.

Vesna
za dokumentarni film
2003

Amigo Dimitra Anakieva in Simona Obleščaka je preprosto pomemben film. Režijsko, montažno in dramaturško premišljena celota predstavi redko preobrazbo človeka iz dokumentarca v junaka, oziroma antijunaka iz filmske fikcije. Duhovito delo, ki ga od začetka do konca odlikuje dosledno filmsko razmišljanje obeh avtorjev in njunih soustvarjalcev, nas je presunilo z neposrednostjo in dostojanstvom.

Vesna
za glasbo
2003

Igor Leonardi je Rezervne dele obogatil z občuteno glasbo, ki ilustrira pripoved in zelo diskretno določa kulturne kode, ki se v njej pojavljajo. Čarobna filmska glasba v najboljšem pomenu sugestivno podpira film in gledalcu – poslušalcu neopazno zleze pod kožo.

Vesna
za celovečerni film
2003

Celovečerni film Rezervni deli režiserja Damjana Kozoleta in producenta Danijela Hočevarja bogatijo markantni liki, njihove pretresljive usode in sposobnost občutenja časa ter prostora, v katerem živimo. Docela filmsko delo, ki ves čas opravičuje produkcijske standarde, uspe prikazati tihotapca s človeškim blagom kot človeka. Učinkovito, pošteno in nesprenevedavo povedana pomembna zgodba se spleta v pomemben film, ki si zasluži pomembno mesto v zakladnici slovenske kinematografije.

Vesna
za glavno vlogo
2003

Peter Musevski skozi lik Ludvika Zajca pooseblja kakovost filmskega igralca velikega formata, ki je v stanju, da igra tako, da zgleda kot da zares živi. Spontano igralčevo poigravanje z osebnostjo habitusa igralca in lika v gledalcu sproža občutenje tenkočutnega razumevanja stiske bivšega človeka.

Vesna
za fotografijo
2003

Radislav Jovanov - Gonzo je v Rezervnih delih ustvaril popolno vzdušje filmske podobe. Uporaba izrazitih svetlobnih kontrastov, obrisov zanimivih obrazov in temačnost prostora dogajanja so primer odlične, dosledno postavljene in hkrati diskretne fotografije v vlogi filmske zgodbe, ki dodaja pomemben delež k doživetju filma.

Vesna
za glavno vlogo
2003

Geografija Duše Polone Juh ne zajema le meja sveta ženske ampak simbolizira večno hrepenenje po neuresničeni ljubezni. Igralka je dodala izbrušen kamenček v mozaik velikih slovenskih filmskih igralk. Njena natančna igra, ki izžareva osamljenost in samoto ter omogoča prosto pot generacijski identifikaciji, je nosilni steber filma.

Vesna
za scenarij
2003

Metod Pevec je izoblikoval lepo, preprosto, univerzalno in vrhunsko filmsko zgodbo. Njegova pripoved o ženski, ki predstavlja generacijo na prehodu v srednja leta, je sentimentalna, toda nič kaj patetična in papirnata. Topla, občutena impresija vsakdanjika, ki v nobenem trenutku ni banalna, več kot dostojno nadaljuje t.i. renesanso slovenskega filma. Domišljena vsebina, ki jo poleg vešče napisanih dialogov krasi galerija dosledno izdelanih likov, bo zanesljivo pomembno vplivala na novo generacijo slovenskih filmskih ustvarjalcev. Nagovorila in očarala nas je s silovito človeškostjo.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2002
nagrada
občinstva
2002
nagrada Jožeta Babiča
za televizijsko igrano/dokumentarno delo
podelil: RTV Slovenija
2002
nagrada Jožeta Babiča
za televizijsko igrano/dokumentarno delo
podelil: RTV Slovenija
2002
nagrada Kodak
za fotografijo
2002

Nagrada Kodak v višini 1.500 USD v protivrednosti sit (cca 320.000 SIT) v filmskem materialu.

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2002

Gre za film, ki ga majhne stvari – tako kot življenje – delajo, če ne velikega, pa nedvomno enkratnega in nepozabnega. Glavna junaka Šelestenja, moškega in žensko zgodnjih tridesetih let, srečamo, ko je njuno razmerje že temeljno načeto. Spoznavamo ju prek prepričljivo zgrajenih razmerij in vseskozi domišljen dialog, sicer veliko redkost sodobnega filma. Lapajnetov pretanjeni občutek za univerzalno krhkost medčloveških odnosov, pravzaprav glavno junakinjo filma, tako odsevata scenaristična in režijska premišljenost, ki ji senzibilnosti, lucidnosti in intelekta ne manjka.

nagrada Synchro film
za najboljši film
podelil: Synchro Film A&V
2002

Nagrado predstavljata certifikat v višini brutto 1.500 EUR in umetniška slika.

posebno priznanje
žirije
2002

Zgodba gospoda P.F. je poseben film o zelo posebnem človeku, ki nas je navkljub dokumentarnemu pristopu popeljal v svet največje fikcije.

Stopova nagrada Epizodist leta
za igro
podelil: Časnik Večer
2002

Nagrajenci dobijo dragocene ure švicarske znamke Edox.

Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2002

Nagrajenci dobijo dragocene ure švicarske znamke Edox, Stopova obetavna igralka leta pa še štipendijo, vredno 700.000 tolarjev, ki jo podarja pokrovitelj Koprska banka d.d.

Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2002

Nagrajenci dobijo dragocene ure švicarske znamke Edox.

Stopova nagrada za obetavnega igralca/igralko
za stransko vlogo
podelil: Časnik Večer
2002

Nagrajenci dobijo dragocene ure švicarske znamke Edox.

Vesna
za igrano ali dokumentarno delo predvajano z magnetnega traku
2002

Igrano dokumentarni film Tiigra ponuja prvi iskren razmislek o enem temeljnih odnosov v ustvarjanju filma, odnosu med režiserjem in igralcem, oziroma igralko.

Vesna
za scenografijo
2002

Omenjen scenografski dosežek je z vešče preigranimi vizualnimi komponentami suvereno zgradil mentalno pokrajino točno določenega časa.

Vesna
za glasbo
2002

Glasbo Saše Lošića odlikujeta odlična produkcija in diskretna umeščenost v pripovedno strukturo filma.

Vesna
za kostumografijo
2002

Obsežno, zahtevno in precizno opravljeno delo kostumografinje Marije Kobijeve je prispevalo k uspešnemu prikazu atmosfere Prešernove dobe.

Vesna
za najboljšega igralca/igralko
2002

Z lahkotnostjo, šarmom in inteligenco je Grega Zorc pokazal talent in sposobnost očarljivo interpretirati vloge v širokem razponu stilov in žanrov.

Vesna
za fotografijo
2002

Direktor fotografije Ven Jemeršič je v filmu Ljubljana uspel mojstrsko, skoraj klinično, ujeti vizualni in bivanjski imaginarij in s tem podčrtati poetičnost filma.

Vesna
za režijo
2002

Maja Weiss je pokazala močan in oseben režijski slog, katerega razpoznavnost in odlika je tudi ukvarjanje s sodobnimi relevantnimi temami, kot so nestrpnost, nacionalizem in strah do drugačnosti.

Vesna
za najboljšega igralca/igralko
2002

Iva Kranjc je prepričljivo ustvarila centralni lik filma in gledalca s prefinjeno nevsiljivostjo vodila skozi večplastno prepletanje realne in metafizične strukture zgodbe.

Vesna
za najboljšega igralca/igralko
2002

Z lahkotnostjo, šarmom in inteligenco je Grega Zorc pokazal talent in sposobnost očarljivo interpretirati vloge v širokem razponu stilov in žanrov.

Vesna
za celovečerni film
2002

Šelestenje prepriča s svojo enostavnostjo, skladnostjo in doslednim kreiranjem filmske govorice. Avtorji so s kolektivnim pristopom in čvrstim režijskim vodstvom uspeli odslikati in se iskreno dotakniti vsakodnevnih življenjskih zgodb v medčloveških odnosih. S kombinacijo specifične metode produkcije in univerzalne prepoznavnosti takšnih situacij se v gledalcu sproža intenziven čustven odziv.

Vesna
za kratki film
2002

(A)torzija je spretno oblikovan film, ki je uspešno združil profesionalni potencial vseh sodelavcev.

Vesna
za študijski film
2002

Mladi režiser je zrelo ustvaril in razpletel zgodbo, zasnovano na konfliktu ljubezni.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2001
nagrada
občinstva
2001
nagrada Jožeta Babiča
za televizijsko igrano/dokumentarno delo
podelil: RTV Slovenija
2001

Nagrado prejmeta scenarist in režiser.

nagrada Jožeta Babiča
za televizijsko igrano/dokumentarno delo
podelil: RTV Slovenija
2001
nagrada Kodak
za fotografijo
2001

Nagrada Kodak v višini 1.500 USD (cca 340.000,00 sit) v filmskem materialu.

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2001
nagrada Synchro film
za najboljši film
podelil: Synchro Film A&V
2001

Nagrado predstavljata certifikat v višini brutto ATS 20.000,00 (okoli 300.000,00 sit) in umetniška slika. Certifikat v vrednosti nagrade lahko nagrajenec vnovči v obliki storitev Synchro Film v roku enega koledarskega leta.

Stopova nagrada Epizodist leta
za stransko vlogo
podelil: Časnik Večer
2001
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2001
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2001
Stopova nagrada za obetavnega igralca/igralko
za igro
podelil: Časnik Večer
2001
Vesna
za kratki film
2001

Piščalka na izredno strokoven in informativen način ter v klasični dokumentarni obliki predstavlja neko arheološko snov in vrača upanje v slovenski poljudnoznanstevni film.

Vesna
za televizijsko igrano/dokumentarno delo
2001

Zdravko Pečenko v žanru televizijskega portreta izčrpno in zgoščeno predstavi fotografa Petra Lampiča in prek njegovega dela nekaj desetletij zgodovine Ljubljane.

Vesna
za študijski film
2001

Dražen Štader je utvaril dinamičen in zanimiv film na podlagi vsakdanje situacije, v kateri je znal odkriti in dramatizirati realni problem medčloveških odnosov.

Vesna
za najboljšega igralca/igralko
2001

Pavle Ravnohrib in Borut Veselko sta ustvarila izjemni vlogi poklicnega hazarderja in obupanca. Posebno vrednost njunih kreacij predstavlja igralsko dopolnjevanje v konfliktnih vlogah.

Vesna
za montažo
2001

Kvaliteta montažnega postopka je potrdila nelinearno naracijo filma in zmedeno psihologijo likov.

Vesna
za celovečerni film
2001

Sladke sanje z dobrim spominom na provincialno življenje v nekem slovenskem mestu v 70. letih nekdanje Jugoslavije in z vidika mladega junaka prikazujejo težave odraščanja v protislovnih pogojih. Film odlikujejo enostavnost, poetičnost in emocionalnost.

Vesna
za najboljšega igralca/igralko
2001

Veronika Drolc je zahtevno vlogo odigrala dosledno in z veliko igralsko disciplino.

Vesna
za scenarij
2001

Scenarij je ustvaril veliko raznolikost likov, domiselno zajel duh časa z začetka sedemdesetih let in s poetičnim žarom poudaril mladega junaka, ki mu je ljubezen do filma pomagala preživeti.

Vesna
za kostumografijo
2001

Alan Hranitelj je z nevsiljivo kostumografijo prispeval k natančnemu portretiranju posameznih likov.

Vesna
za fotografijo
2001

Radovan Čok je z domiselno uporabo svetlobe ustvarjalno prispeval k atmosferi filma.

Vesna
za video-art
2001

Ema Kugler je na izjemno ustvarjalen in profesionalen način uporabila izrazne možnosti videa in predstavila svojevrsten pogled na človeško zgodovino »moškega spola«.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
2000
nagrada
za scenarij
2000

Scenarij skozi preprosto dramaturško strukturo kompleksnost delikatne teme izrazi s pomočjo precizno postavljenih situacij.

nagrada
za televizijsko igrano/dokumentarno delo
2000

Dokumentarno delo nam posreduje iskreno zavzetost za usodo nubskega naroda, podvrženega strahotnemu genocidu. Avtorja sta dokumentarne fragmente uspela preliti v filmsko prepričljivo in humanitarno dejanje.

nagrada
za študijski film
2000

Avtor na zafrkljiv način obravnava osamljenost posameznika v sodobni družbi. S skrajno minimalističnimi režijskimi in scenarističnimi prijemi uspe ustvariti prepričljivo refleksijo sedanjosti.

nagrada
za montažo
2000

Montaža z izjemno subtilnostjo poudarja specifično dinamiko filma.

nagrada
za scenografijo
2000

Njuna scenografija doseže s skladnostjo in z dovršenostjo posameznih elementov izjemno izraznost in vizualno sugestijo.

nagrada
za fotografijo
2000

Fotografija v omenjenem filmu predstavlja samostojno avtorsko vrednost, v kateri sta vrhunski profesionalizem in znanje združena s fascinantno vizualizacijo.

nagrada
občinstva
2000
nagrada
za celovečerni film
2000

Porno film je svojevrstna kombinacija avtorskega in žanrskega filma, najboljšega v svoji kategoriji.

nagrada
za kratki film
2000

Vrhunski film v strnjeni obliki in z izjemno distanco zaobjame krutost, absurdnost in bolečino sarajevske tragedije. Po mnenju žirije je to najboljša stvaritev tretjega portoroškega filmskega festivala.

nagrada
za režijo
2000

Avtor je znal na sugestiven in eksakten način izluščiti srž prizorov in jih spojiti v globoko dojemljivo celoto.

nagrada Jožeta Babiča
za režijo
podelil: RTV Slovenija
2000

Za najboljše igrano televizijsko delo.

nagrada Jožeta Babiča
za fotografijo
podelil: RTV Slovenija
2000
nagrada Kodak
za fotografijo
2000
nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2000
posebna pohvala in priznanje
žirije
2000
posebna pohvala in priznanje
žirije
2000
posebna pohvala in priznanje
za režijo masovnih scen
2000
posebna pohvala in priznanje
žirije
2000
posebna pohvala in priznanje
za režijo masovnih scen
2000
posebno priznanje Jože Babič
za avtorski pogled
podelil: RTV Slovenija
2000
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2000
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
2000
Stopova nagrada za obetavnega igralca/igralko
za stransko vlogo
podelil: Časnik Večer
2000
Stopova nagrada za obetavnega igralca/igralko
za igro
podelil: Časnik Večer
2000
Badjurova nagrada
za življenjsko delo
1999
nagrada
za glasbo
1999

Ne le, ker je bila žiriji glasba všeč, ampak ker avtor s svojimi narečnimi besedili in še posebej interpretacijo le teh pripomore k vsesplošnemu ironičnemu podtonu. Iztok Mlakar daje s svojo unikatno glasbo filmu povsem novo dimenzijo.

nagrada
za kratki film
1999

Ker optimalno izkoristi formo dvominutnega filma in v tem času svojo dobro idejo izpelje g vseh funkcijah - narativni, vizualni, zvočni in simbolni.

nagrada
za televizijsko igrano/dokumentarno delo
1999

Gre za resnično moderen dokumentarni film, road movie s smislom, ki je hkrati oseben in družbeno reflektiven. V tem težkem žanru je režiserki uspelo zaokrožiti strukturo, kljub barviti množici socialno in nacionalno mešanih likov, ki delujejo spontano in neposredno, saj avtorica ni režirala likov, marveč film.

nagrada
za študijski film
1999

Režiserka kaže svojevrstno senzibilnost, talent za domiselno montažo in kreativen pristop k zvoku, skozi katerega gradi specifično atmosfero, ki daje filmu neobičajen pečat.

nagrada
za montažo
1999

Za svež pristop k montaži, ki je odločilno pripomogla k dinamiki filma in njegovi končni vizualni identiteti.

nagrada
za kostumografijo
1999

Hraniteljevi kostumi so vizualno podkrepili karakterizacijo vsakega izmed likov, hkrati pa so s svojo s historično raznolikostjo pripomogli k časovni nedoloèljivosti filma.

nagrada
za scenarij
1999

Zaradi enostavnosti, nepretencioznosti in odlične karakterizacije, kjer stranski liki niso zanemarjeni in kjer forma večih mladih, smiselno sestavljenih in uravnoteženih zgodb sestavlja zaokroženo celoto. Žirija poudarja duhovite dialoge, ki funkcionirajo tudi po tem, ko so le-ti izgovorjeni.

nagrada
občinstva
1999

Obrazložitev žirije občinstva:

Film V Leru se pogumno in poglobljeno loteva temeljnih eksistencialnih problemov mladih. Režiserju in igralcem je uspela umetniško polna in zrela upodobitev sodobne stvarnosti. Kljub temu, da se film loteva povsem vsakdanjih življenskih zgodb, niti za hip ne zdrsne v banalnost, oziroma v klišejsko upodabljanje stvarnosti. Film se odlikuje tudi po psihološko pronicljivih situacijah in dialogih, ki jih zaznamuje večplastnost in izvirnost.

nagrada
za celovečerni film
1999

Zaradi simpatične neposrednosti, zgovornega minimalizma in spretne uporabe vizualnih komponent v narativne namene. V leru je preprost film o preprostih ljudeh, brez olepšavanja in nepotrebnih dodatkov. Režiser ima izjemen občutek za kadriranje in detajl, za delo z igralci - naturiščiki, kar daje filmu podobo emocionalno toplega in zrelega dela.

nagrada Jožeta Babiča
za režijo
podelil: RTV Slovenija
1999

Iz izbora triindvajsetih dokumentarnih oddaj se je žirija odločila, da nagradi dokumentarec "Hiša nasprotij" in sicer od treh, s pravilnikom opredeljenih nagrad (scenarij, režija, kamera) režijo Jasne Hribernik.

Motiv za HIŠO NASPROTIJ je elementarna in navidezno celo bizarna refleksija utripa mikro urbanega okolja, v katerem se stikata in razhajata dve razsežnosti človeškega bivanja. Tej refleksiji bi bilo mogoče zadostiti s preprosto in slikovito reportažno strukturo, vendar se je režiserka Jasna Hribernik odločila za kontrapunktično odslikavo dveh okolij, tržnice in semenišča.

nagrada Kodak
za fotografijo
1999

Radovan čok je izkoristil možnosti, ki jih nudi filmski material. V exterieru, interieru, dnevnih in nočnih atmosferah je s svojo doslednostjo in kontinuiteto pripomogel k vizualizaciji filma.

Nagrado v višini 1000 USD v filmskem materialu.

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
1999

Žirija kritikov Fipresci podeljuje svoje priznanje filmu V leru režiserja Janeza Burgerja v produkciji E-Motion filma iz Ljubljane. Žirija v sestavi Neva Mužič, Gorazd Trušnovec in Marjan Strojan se je soglasno odločila, da nagradi najbolj sveže, izvirno in duhovito delo letošnjega festivala, film s prepričljivo atmosfero, odlično kamero ter z dobro odigrano zgodbo, ki gradi na ljudeh, ne na konceptih.

Stopova nagrada Epizodist leta
za stransko vlogo
podelil: Časnik Večer
1999

Nagrada v obliki dragocene ure.

Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
1999

Nagrada v obliki dragocene ure.

Stopova nagrada za obetavnega igralca/igralko
za igro
podelil: Časnik Večer
1999

Nagrada v obliki dragocene ure.

posebno priznanje Jože Babič
žirije
podelil: RTV Slovenija
1999

Glede na pravilnik o nagradah, ki dopušča možnost zgolj ene nagrade za igrane in ene za dokumentarne oddaje, se je žirija samostojno in soglasno odločila, da podeli posebno priznanje direktorju fotografije Janezu Kališniku za oddajo SKRIVNOSTNA NOTRANJOST BELE GORE iz dokumentarnega niza RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV.

Badjurova nagrada
za življenjsko delo
1998
nagrada
za televizijsko igrano/dokumentarno delo
1998
nagrada
za kratki film
1998
nagrada
za najboljšega producenta
1998
nagrada
za scenografijo
1998
nagrada
občinstva
1998
plaketa društva slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
1998
Stopova nagrada Epizodist leta
za stransko vlogo
podelil: Časnik Večer
1998
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
1998
Stopova nagrada za igralca/igralko leta
za najboljšega igralca/igralko
podelil: Časnik Večer
1998
ime
FSF - Festival slovenskega filma
alternativna imena organizacije
Festival of Slovenian Film

stik z uredništvom