Temni pokrov sveta
- Celovečerni dokumentarni film
- 88' 11''
- 2022
- Slovenija
Matevž Lenarčič je biolog. Je odličen fotograf, ki je objavil zajeten kup monografij, o svojih avanturah pa spisal dve napeti knjigi. Bil je vrhunski alpinist, v trojki, ki je kot prva jugoslovanska naveza osvojila Fitz Roy in Cerro Torre; stal je tudi na vrhu osemtisočaka Broad Peak. Bil je jadralni padalec. Danes je predvsem pilot in je z ultralahkim letalom že trikrat obkrožil svet. Velikokrat
Matevž Lenarčič je biolog. Je odličen fotograf, ki je objavil zajeten kup monografij, o svojih avanturah pa spisal dve napeti knjigi. Bil je vrhunski alpinist, v trojki, ki je kot prva jugoslovanska naveza osvojila Fitz Roy in Cerro Torre; stal je tudi na vrhu osemtisočaka Broad Peak. Bil je jadralni padalec. Danes je predvsem pilot in je z ultralahkim letalom že trikrat obkrožil svet. Velikokrat je letel na meji mogočega. Leta 2013 je prejel naziv najboljšega svetovnega pilota.
Ta izjemni človek je protagonist filma. Sam ne želi biti heroj, ne strinja se s svetom, ki ustvarja peščico zmagovalcev in milijarde poražencev. Za podvige je, pravi, treba biti ponižen. Zaupati stroju, svojemu instinktu, soljudem. Opozarja nas, da ljudje nismo gospodarji tega planeta. Njemu, ki je začutil to kroglo iz prav posebnega zornega kota in videl toliko različnih podob, nam jih tudi približal z enigmatičnimi fotografijami, lahko verjamemo. S svojimi ravnanji, načeli, z držo nam sporoča, da smo kot civilizacija zašli. Pustili smo se prevarati neoliberalnemu razmišljanju, ki nas sili v delo, več dela, več zaslužka, da bi kupovali igračke, ki jih ne potrebujemo. Obremenjujemo zemljo, trošimo naravne vire, onesnažujemo okolje.
Črni ogljik so saje. Nastanejo ob nepopolnem zgorevanju goriv, ki vsebujejo ogljik. Veliko črnega ogljika se sprosti pri kurjenju lesa, pri pripravi hrane ob odprtem ognju, pri požarih v naravi, v izpušnih plinih avtomobilov. Drobni črni delci ostanejo v ozračju nekaj tednov, pridejo v naša dihala, v kri in celo do možganov. Zaradi onesnaženosti zraka s črnim ogljikom vsako leto prezgodaj umre 7 milijonov ljudi.
O nevarnosti črnega ogljika in vplivu na naše zdravje se zelo malo govori. Naprave za merjenje prisotnosti črnega ogljika v ozračju obstajajo že nekaj desetletij, veliko jih izdelajo tudi v Sloveniji. Vendar te meritve še niso postale obvezni del okoljskih meritev. V ne prevetrenih mestih, kot je Ljubljana, največ črnega ogljika prispeva ogrevanje z biomaso. Dim iz dimnikov ne ogroža le nas in naših sosedov. Veliko bolj kot avtomobilski izpusti deluje na regionalni ravni. Onesnaženje ne prihaja od drugod, potrebno je ozaveščanje in ukrepanje na lokalni ravni.
Matevžev prijatelj Griša Močnik je Aethalometer – napravo za merjenje črnega ogljika – pomanjšal do take mere, da gre v letalo. Matevž za svoja potovanja izbira predele sveta, kjer lahko zabeleži ta onesnaženja. Nastaja ena največjih baz podatkov, ki nam pomaga razumeti, kje se delci zadržujejo.
Kristali črnega ogljika vsrkajo veliko svetlobe. Ozračje nad Indijo je zatemnjeno, zato je pridelek manjši. Tvorijo se oblaki, ki ustvarjajo pogostejše padavine. Delci potujejo s puščavskim peskom in se spustijo na ledenike, ki se hitreje talijo. Črni ogljik je drugi najpomembnejši vir globalnega segrevanja. Če bi omejili prisotnost črnega ogljika, bi si kupili čas za znižanje izpustov CO2.
Film je scenaristično zasnovan kot Matevževo potovanje okoli sveta. Na teh potovanjih v nekaj izbranih točkah srečuje ljudi, ki nam pomagajo razumeti učinke črnega ogljika na naše okolje. V Patagoniji se srečata z glaciologom Petrom Skvarčo. V Butanu, kjer so iznašli indeks sreče, poskuša navdušiti oblasti za merjenje črnega ogljika. V Sredozemlju skupaj s kolegi s Cipra in iz Barcelone raziskujejo vpliv puščavskega peska na taljenje ledenikov.
S pomočjo Matevža Lenarčiča želimo govoriti o ekologiji, civilizacijskih vrednotah in prijateljstvu.
Amir Muratović
Režija | Amir Muratović |
---|---|
Zasedba | Matevž Lenarčič |