Janez Lapajne

Janez Lapajne je scenarist in režiser, ki je sodeloval pri Razredni sovražnik (2013), Kratki stiki (2006) in Šelestenje (2002).
Nagrade 13 nagrad
Organizacije DSR - Društvo slovenskih režiserjev

Zasedba (3)

scenarij (14)

Vesna
za celovečerni film
2013

Film o paradoksu vzgoje, o tavanju brez cilja med permisivnim in avtoritarnim, o sodobni nesposobnosti posameznika, da se sestavi v kolektiv. Film nastane iz intimne nuje po kritičnem portretu šolskega sistema, vendar kmalu preraste v raziskovanje kolektivne družbene resničnosti. Počasi pada krinka za krinko mehanizmov družbenih struktur. Film se zaključi z eksistencialnim nelagodjem, ko platno v kinu postane kolektivno zrcalo.

Vesna
za režijo
2006

Za zrelost vodenja in za luciden pogled, s katerim razvija zgodbo.

Vesna
za montažo
2006

Za preciznost, s katero se v filmu razvijejo različne zgodbe in za notranji ritem posameznih sekvenc.

Vesna
za scenarij
2006

Za premišljenost in spretnost, s katerim je napisana zgodba, ki ima veliko zapletov ter za artikulirano časovno strukturo.

Vesna
za celovečerni film
2006

Za bogastvo pripovedi in emocionalno moč likov znotraj filma, ki je kompleksen in obenem univerzalen.

nagrada Synchro film
za najboljši film
2002

Nagrado predstavljata certifikat v višini brutto 1.500 EUR in umetniška slika.

nagrada slovenskih filmskih kritikov in kritičark
kritikov
2002

Gre za film, ki ga majhne stvari – tako kot življenje – delajo, če ne velikega, pa nedvomno enkratnega in nepozabnega. Glavna junaka Šelestenja, moškega in žensko zgodnjih tridesetih let, srečamo, ko je njuno razmerje že temeljno načeto. Spoznavamo ju prek prepričljivo zgrajenih razmerij in vseskozi domišljen dialog, sicer veliko redkost sodobnega filma. Lapajnetov pretanjeni občutek za univerzalno krhkost medčloveških odnosov, pravzaprav glavno junakinjo filma, tako odsevata scenaristična in režijska premišljenost, ki ji senzibilnosti, lucidnosti in intelekta ne manjka.

Vesna
za celovečerni film
2002

Šelestenje prepriča s svojo enostavnostjo, skladnostjo in doslednim kreiranjem filmske govorice. Avtorji so s kolektivnim pristopom in čvrstim režijskim vodstvom uspeli odslikati in se iskreno dotakniti vsakodnevnih življenjskih zgodb v medčloveških odnosih. S kombinacijo specifične metode produkcije in univerzalne prepoznavnosti takšnih situacij se v gledalcu sproža intenziven čustven odziv.