Rok Biček

Vesno za posebne dosežke podeljujemo izjemnemu slovenskemu doprinosu k filmu Kazenski strel v kategoriji manjšinske koprodukcije. Režiser, soscenarist, somontažer in producent Rok Biček nam z avtorskim pristopom v petnajstih minutah, polnih suspenza ter odlično vodene kamere in mladih igralcev, pokaže, da ima navidez nedolžna igra lahko resne posledice. Film od začetka do konca deluje kot vžigalna vrvica.

Rok Biček je z dokumentarnim filmom Družina monumentalno zarezal ne le v slovensko filmsko dokumentaristiko, temveč kar v zgodovino slovenskega filma. Družina je boleče intimna, a obenem univerzalna psihosocialna kronika nekega odraščanja v depriviligiranem okolju, kar je režiser snemal celo desetletje. Vstopanje v odraslost je mučno za vsakogar, za otroke iz disfunkcionalnih družin pa še toliko bolj. Zato so morda prenagljene, a avtonomne življenjske odločitve protagonista Mateja, ki na slovenskem podeželju odrašča v družini staršev s posebnimi potrebami, pretresljive in razumljive hkrati. Film Družina daje izjemen vpogled v družinske in družbene silnice, ki delujejo pri socializaciji vsakega človeškega bitja. Roku Bičku se je uspelo s filmskimi sredstvi približati intimi družinske skupnosti, njihovim medčloveškim odnosom na osupljivo resničen način in z ogromno mero umetniške in etične občutljivosti. Humanizem Bičkovega filma izziva bistvo gledalčeve lastne človeškosti, ko si upa brez lažnega moraliziranja in odvračanja pogleda od mučne problematike običajno nevidnih ljudi pokazati dostojanstvo filmskega subjekta.

(Odlomek iz obrazložitve: Mateja Valentinčič)

Zimske muhe so očarljiv road movie, ki pa potuje predvsem skozi razburljivo in hkrati brezčasno pokrajino odraščanja. Film poišče otroka v nas, polnega nedolžnih užitkov, z vedno veliko željo po avanturi, raziskovanju in nenehnem popotovanju po sladkih bridkostih sveta. Olmo Omerzu vodi filmsko zgodbo z lahkotnostjo pravljice, jo bogati s prefinjenim humorjem, hkrati pa ohranja odgovoren odnos do teme.

sekcija Semaine de la critique

Družina je s svojim neizprosno iskrenim prikazom življenja na socialnem in kulturnem robu Slovenije prepričljivo pokazala, da se širši družbeni problemi na koncu vedno lomijo na konkretnih posameznikih. Film je še zlasti prepričljiv, ker njegov režiser, Rok Biček, posnetega materiala ni zvezal v lahko razumljivo pripoved, ki bi gledalcem ponujala preprosto interpretacijo dogajanja. Za film je namreč značilna kompleksna dramaturška in časovno-prostorska struktura, ki nas sili, da si dogajanje osmislimo sami, s tem pa ostajamo aktivni gledalci, ki ne sprejemamo vsega, kar nam ponujajo vedno bolj populistično naravnani množični mediji.

angleško:

Audience Mention for 2014 Lux Prize

The film of the 2014 Lux Prize competition that received the highest number of votes from audiences across Europe has also been announced: Slovenian film Class Enemy by Rok Bicek.

Tretja nagrada za režijo Živojin Žika Pavlović

nagrada Emeric Pressburger - glavna nagrada festivala

Za 50.000 gledalcev.

Zlati znak za izjemne dosežke na področju filma in filmske dejavnosti 2013

Mladi novomeški režiser Rok Biček je lani s svojim celovečernim prvencem Razredni sovražnik bliskovito in samozavestno vstopil v filmsko areno ter požel bučen aplavz kritikov in gledalcev. Brez dvoma gre za enega najbolj zanimivih in perspektivnih režiserjev mlajše generacije pri nas. S filmom se je prvič srečal na filmski delavnici, ki jo je v okviru festivala kratkega filma SNIFF vodil Janez Lapajne. Kasneje je obiskoval tudi filmski seminar JSKD v Ljubljani. Svojo ustvarjalno pot je nadaljeval na Akademiji za gledališče, režijo, film in televizijo v Ljubljani, kjer je že za svoje študentske filme prejel nekaj nagrad.

Razredni sovražnik je njegov režijski prvenec, za katerega je na 16. festivalu slovenskega filma dobil nagrado mednarodne strokovne žirije. Režiser je v izvirni psihološki drami aktualno tematiko našega časa in prostora uspešno nadgradil s suverenim obvladovanjem filmske govorice. Kot je zapisala žirija v svoji obrazložitvi, mu je »prek vešče izpeljanega dramaturškega loka in večplastne karakterizacije uspelo v premišljeno doziranih odmerkih stopnjevati napetost med učitelji in učenci ter kritično pogledati skozi razpoke v šolskem sistemu, ki bi se česa moral naučiti tudi sam«. Režiser je prepričan, da je film prišel v času, ko ga ta zelo potrebuje, in s tem na široko odpira prostor za diskusije v srednjih šolah pa tudi širše. To se je pokazalo že na zaključni prireditvi Skladovega projekta Kulturna šola, kjer so si osnovnošolci in njihovi učitelji z nagrajenih šol Bičkov film najprej ogledali, temu pa je sledil sproščen pogovor z režiserjem.

Razredni sovražnik je na beneškem filmskem festivalu septembra 2013 prejel tudi nagrado FEDEORA za najboljši film v sekciji beneški teden kritike, ki jo je lani prvič podelilo Združenje evropskih in sredozemskih kritikov. Od takrat se nagrade in priznanja za film na festivalih po svetu kar vrstijo.

Film Razredni sovražnik predstavlja za mladega režiserja Roka Bička enkraten umetniški dosežek, s katerim je pomembno prispeval k presežkom slovenske filmske produkcije, zato mu podeljujemo zlati znak Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

italijansko: “per l’intensità con cui ha raccontato l’adolescenza e la delicatezza con cui ha sviluppato la trama ”

Nagrado kritiške žirije 16. Festivala slovenskega filma prejme celovečerni prvenec Razredni sovražnik Roka Bička za izvirno psihološko dramo, v kateri za ta čas in prostor še posebno aktualno tematiko uspešno nadgradi s suverenim obvladovanjem filmske govorice. Z njo Bičku prek vešče izpeljanega dramaturškega loka in večplastne karakterizacije uspe v premišljeno doziranih odmerkih stopnjevati napetost med učitelji in učenci ter kritično pogledati skozi razpoke v šolskem sistemu. ki bi se česa moral naučiti tudi sam.

1. Settimana Internazionale della Critica

Teleking nagrada občinstva zajema postporodukcijske storitve v protivrednosti 7.000 EUR.

Film o paradoksu vzgoje, o tavanju brez cilja med permisivnim in avtoritarnim, o sodobni nesposobnosti posameznika, da se sestavi v kolektiv. Film nastane iz intimne nuje po kritičnem portretu šolskega sistema, vendar kmalu preraste v raziskovanje kolektivne družbene resničnosti. Počasi pada krinka za krinko mehanizmov družbenih struktur. Film se zaključi z eksistencialnim nelagodjem, ko platno v kinu postane kolektivno zrcalo.

Za 25.000 gledalcev.

»Če je bilo filmsko srenjo še lani strah, ali bo slovenski film preživel, nam je letos postalo jasno, da bo preživel. Razlog za to so mladi ustvarjalci, polni svežih idej. Ne, slovenski film ne bo samo preživel, s filmarji kot sta režiserja Razrednega sovražnika in Dvojine, ga čaka svetla prihodnost.«

Za preciznost, s katero se v filmu razvijejo različne zgodbe in za notranji ritem posameznih sekvenc.