Pod njenim oknom
- Celovečerni igrani film
- 90’
- 2003
- Slovenija
Duša je tridesetletna plesalka in plesna učiteljica. V razpetosti med dominantno mamo, odsotnim očetom in poročenim ljubimcem se zapleta v krizo tridesetih let, ki pa na srečo nima preveč usodnih posledic. Počasi dozori in se odloči korenito spremeniti svoje življenje: odlovi polovičarskega ljubimca, čeprav pričakuje njegovega otroka. Celo samozavestna in erotično radoživa mama se pripravlja na vl
Duša je tridesetletna plesalka in plesna učiteljica. V razpetosti med dominantno mamo, odsotnim očetom in poročenim ljubimcem se zapleta v krizo tridesetih let, ki pa na srečo nima preveč usodnih posledic. Počasi dozori in se odloči korenito spremeniti svoje življenje: odlovi polovičarskega ljubimca, čeprav pričakuje njegovega otroka. Celo samozavestna in erotično radoživa mama se pripravlja na vlogo ljubeče babice. Za spremembe pa je v resnici kriv nekdo, ki je že nekaj časa skrivaj prihajal pod Dušino okno. Zaljubljeni vasovalec se iz anonimne nevarnosti in voajerske neokusnosti vedno bolj približuje njenemu srcu, ji vrača upanje v moško ljubezen in smisel življenja onkraj mladosti.
| Režija | Metod Pevec |
|---|---|
| Zasedba | Jožica Avbelj, Marjana Brecelj, Polona Juh |
| Nagrade | 8 nagrad in 1 nominacija |
Zasedba
Ekipa
scenarij
režija
produkcija
fotografija
glasba
montaža
sektor režija
produkcijska ekipa
osvetljava
scenska tehnika
Organizacije
Nagrade in nominacije
Za 25.000 gledalcev.
Slovenci skoraj neradi ali preredko opazimo, da imamo izjemne filmske igralce. Še večkrat spregledamo velike igralke in igralce v manjših vlogah. Odločili smo se, da vsaj delno zapolnimo to vrzel. Marijana Brecelj je z izjemno upodobitvijo ene od izjemnih oseb v Pevčevem filmu Pod njenim oknom dokončno razbila stereotip slovenske matere in predvsem dokazala, da velike igralke iz vsake vloge vselej naredijo velike like.
Geografija Duše Polone Juh ne zajema le meja sveta ženske ampak simbolizira večno hrepenenje po neuresničeni ljubezni. Igralka je dodala izbrušen kamenček v mozaik velikih slovenskih filmskih igralk. Njena natančna igra, ki izžareva osamljenost in samoto ter omogoča prosto pot generacijski identifikaciji, je nosilni steber filma.
Metod Pevec je izoblikoval lepo, preprosto, univerzalno in vrhunsko filmsko zgodbo. Njegova pripoved o ženski, ki predstavlja generacijo na prehodu v srednja leta, je sentimentalna, toda nič kaj patetična in papirnata. Topla, občutena impresija vsakdanjika, ki v nobenem trenutku ni banalna, več kot dostojno nadaljuje t.i. renesanso slovenskega filma. Domišljena vsebina, ki jo poleg vešče napisanih dialogov krasi galerija dosledno izdelanih likov, bo zanesljivo pomembno vplivala na novo generacijo slovenskih filmskih ustvarjalcev. Nagovorila in očarala nas je s silovito človeškostjo.