V senci

Samo na videz običajna socialna drama, ki bi se lahko pripetila slehernemu izmed nas. Nemoteče, z minimalnimi detajli skuša izpričati bolečo pot soočanja z osebnostnim porazom in lastnim sramom. Vožnja kot metafora skesanega, zavoženega posameznika na pragu srednjih let, ki je klonil tako pod lastnimi, kot pod pričakovanji drugih, ki išče možnost novega začetka, novo priložnost, da bi dosegel svoj mladostniški ideal, ki sta ga neizprosna realnost in mladostniška lahkoživost izigrala. Gre za spremljanje osebnega boja, kjer si junak prizadeva ponovno pridobiti zaupanje bližnjih in predvsem zaupanje vase, da zadovolji predstavi, ki jo je drugim ustvaril o sebi. Najtežje je breme drugega in idealna projekcija sebe, ki se izgubi, izjalovi nekje na poti do bližnjega. Za dosego tega 'popravka' mora še nekaj storiti.