• prvenec

Houston, imamo problem!

  • Celovečerni dokumentarno-igrani film
  • 88'
mokumentarec, zgodovinski
  • 2016
  • Slovenija, Hrvaška, Nemčija

Hladna vojna, vesoljska tekma in ameriški pristanek na Luni so bile prelomnice, ki so zaznamovale polpreteklo zgodovino. Te dogodke pa obkroža tancica skrivnosti, ki še danes burijo domišljijo. Film Houston, imamo problem! režiserja Žige Virca je nov, svež prispevek k razmišljanju in razpravam o teorijah zarot. Ta intrigantski igrano-dokumentarni film raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu taj

Hladna vojna, vesoljska tekma in ameriški pristanek na Luni so bile prelomnice, ki so zaznamovale polpreteklo zgodovino. Te dogodke pa obkroža tancica skrivnosti, ki še danes burijo domišljijo. Film Houston, imamo problem! režiserja Žige Virca je nov, svež prispevek k razmišljanju in razpravam o teorijah zarot. Ta intrigantski igrano-dokumentarni film raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih, vrednem vec milijard dolarjev.

Film obravnava jugoslovanski vesoljski program je mit, po katerem naj bi Socialistična federativna republika Jugoslavija v 60-ih letih razvijala lasten vesoljski program, ki naj bi ga predsednik Tito v določeni stopnji razvoja prodal Združenim državam Amerike oz. predsedniku Kennedyu. Denar od prodaje naj bi Jugoslaviji omogočil najvišji življenjski standard med socialističnimi državami.

Mit je posebej prisoten v državah bivše Jugoslavije. Po anketi Radia Svobodna Evropa iz leta 2012 vanj verjame kar 41,8% prebivalcev Srbije.

Podobno kot o jugoslovanski atomski bombi se je o domnevnem vesoljskem programu govorilo v ozkem krogu pripadnikov Jugoslovanske Ljudske Armade in ostalih varnostnih služb. Mit je dobil veliko popularnost v širši javnosti januarja 2012, ko sta filmska ustvarjalca Žiga in Boštjan Virc objavila nekajminutni video klip na YouTube, ki je v nekaj dneh presegel milijon ogledov in bil deležen velike medijske pozornosti.

Mit o jugoslovanskem vesoljskem programu bazira na naslednjih zgodovinskih dejstvih:

  1. Herman Potočnik Noordung

Herman Potočnik Noordung je slovenski inženir, pionir kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij, ki je s svojim delom "Problem vožnje po vesolju" navdihoval tako nemške, ameriške in sovjetske znanstvenike.

Špekulira se, da so po njegovi smrti leta 1929 ostali njegovi neobjavljeni zapiski, ki naj bi jih na Dunaju leta 1945 domnevno zaplenili ameriški agenti v stanovanju žene njegovega brata. Nadaljnja usoda teh dokumentov ni znana, kakor tudi ni bil nikoli potrjen njihov obstoj.

  1. Finančna podpora ZDA

Od zgodnjih 60 let oz. od časa predsednikovanja Eisenhowerja je bila Jugoslavija deležna privilegiranega položaja v zunanji politiki ZDA, vključujoč velikodušno finančno pomoč in kredite, ki so dvignili življenjski standard v SFRJ in držali Titov režim trdno na oblasti. Zneski, ki jih je tedaj dobivala Jugoslavija, so bili večji od letnih proračunov NASE. Po odhodu Eisenhowerja je predsednik Kennedy nadaljeval s politiko naklonjenosti Jugoslaviji, kar ga je stalo hudega nasprotovanja desničarskih krogov in dela jugoslovanskih izseljencev v ZDA. Tito je bil tudi zadnji tuji državnik, ki je obiskal Kennedya pred njegovo smrtjo 22.11.1963.

Še danes niso povsem jasni vsi razlogi ameriške finančne pomoči.

  1. Tehnološke kapacitete SFRJ

Jugoslavija je kljub zunanjepolitičnim in gospodarskim težavam po resoluciji Informbiroja doživljala hiter tehnološki napredek, še posebej po odprtju Zahodu in finančni pomoči ZDA. Kmalu je razpolagala z več jedrskimi reaktorji in inštituti, naglo pa se je razvijala vojaška industrija, ki je bila kmalu sposobna izdelave podmornic, vojaških reaktivnih letal in modifikacij raketne tehnologije.

Nosilec vseh projektov je bil Vojno-tehnični inštitut v Beogradu v sodelovanju z različnimi domačimi in tujimi podjetji, ki je vrhunec doživel z razvojem novega supersoničnega letala "Novi avion", ki pa je bil prekinjen z razpadom države. Domnevno se je v tem istem času v tajnosti razvijal tudi jugoslovanski vohunski satelit, ter določeni drugi projekti, ki so še danes zaviti v tajnost.

  1. Znanstveno sodelovanje med ZDA in SFRJ

Paralelno s finančno podporo ZDA Jugoslaviji je potekalo intenzivno znanstveno sodelovanje med ZDA in SFRJ na različnih področjih. Jugoslavijo so redno obiskovali ameriški astronavti v izmenjavi znanstvenih izkušenj, med njimi tudi posadke Apolla 8, 9 in 11.

Tako je 26. septembra 1967 v Beogradu potekalo prvi mednarodni simpozij o raziskovanju vesolja "First steps toward space", drugi simpozij pa je bil 16. oktobra 1968 v New Yorku. 27. junija 1971 je bila v Beogradu razstava vesoljske tehnologije, kjer so pod isto streho gostovali ameriški in sovjetski strokovnjaki, Titu pa tudi pripisujejo zasluge za posredovanje pri ameriško-sovjetskem sodelovanju v odkrivanju vesolja, ki traja še danes.

  1. Jugoslovanski inženirji v NASA

V NASI je službovalo nenavadno veliko jugoslovanskih inženirjev, sploh če upoštevamo nezaupanje Američanov do ljudi iz socialističnih držav in varnostno občutljivega vesoljskega programa. Mnogi med njimi so zasedali visoke pozicije, najbolj znan pa je verjetno pokojni Mike (Milojko) Vucelić, ki ga je zaradi zaslug v programu Apollo predsednik Johnson odlikoval s Freedom Award. Med Slovenci je najbolj znan inženir v NASI zdaj že upokojeni Anton Mavretič.

  1. Jugoslovanska zastava na Mesecu

Malo je znano dejstvo, da je posadka Apolla 11, ki je 20. julija 1969 kot prva v človeški zgodovini pristala na Luni s seboj nosila tudi zastavo SFRJ. To zastavo in vzorec kamna z Lune, ki so jih ameriški astronavti kmalu po misiji prinesli osebno Titu, hrani Muzej istorije Jugoslavije v Beogradu. Oba eksponata sta bila večkrat tudi razstavljena, nazadnje aprila 2016 v Banjaluki, BiH.

Režija Žiga Virc
Zasedba Slavoj Žižek, Božidar Smiljanić
Nagrade 4 nagrade in 2 nominaciji
vrstni red špice

scenarij

scenarist
scenarist

režija

režiser

produkcija

producent
soproducent
soproducent

fotografija

direktor fotografije

montaža

montažer

scenografija

scenograf

kostumografija

kostumografka

maska

oblikovalka maske
oblikovalka maske

zvok

oblikovalec zvoka
oblikovalec zvoka
snemalec zvoka
strokovni sodelavec
(svetovalec za barvno korekcijo)

produkcija

Štigličev pogled
za režijo
2017
Vesna
za montažo
2016

Montaža dinamično povezuje vsebino. Ker pa to vsebino tudi preigrava in spodbija, daje filmu dodatno kritično substanco, ki postane jedro filma.

Vesna
za glavno vlogo
2016

Glavna moška vloga ustvarja popolno iluzijo resničnosti. Vanjo slepo verjamemo, čeprav nas film vedno znova opozarja, da stopamo po poti prevare.

Vesna
za celovečerni film
2016

Sopostavljanje zgodovinske realnosti in fikcije v nagrajenem filmu povezuje fragmente v pomensko celoto in ustvarja novo resnico, hkrati pa problematizira naše sprejemanje te iste resnice in vsake druge, ki nam jo servirajo mediji. Z uporabo dokumentarne forme nas sili v razmislek o nekritičnem podeljevanju kredibilnosti in avtentičnosti vsebinam zgolj na podlagi oblike diskurza, ki ga asociiramo z resnico.

Nominacije
Iris
za fotografijo
2017

Kategorija: dokumentarni film.

Slovenski kandidat
za tujejezičnega oskarja
2016

Ni bil nominiran.

Predstavitev
2021
Predstavitev
2018
Predstavitev
2017
Festivalska projekcija
2016
Festivalska projekcija
2016
Celovečerni film
Festivalska projekcija
2016
Premiera
2016
Vzhodno od zahoda
Festivalska projekcija
2016
Premiera
16.04.2016 / Tribeca Festival, New York, Združene države
Alternativni naslovi
Houston, We Have a Problem! (angleščina)
Prvenec
da
Žanr
mokumentarec, zgodovinski
Produkcijske države
Slovenija, Hrvaška, Nemčija
Jezik
angleščina, slovenščina, srbščina
Tehnični podatki
Razmerje slike
1,77:1 (16:9)
Trajanje in dolžina
88'
Barva
barvni
Zvok
Dolby SRD
Prikazovalni format
digitalni DCP
Število sličic na sekundo
24
Proračun

Vsi podatki o financiranju so pridobljeni iz uradnih virov. S strani producentov oziroma organizacij, ki so projekt finančno podprle.

Ocenjeni proračun
595,000.00 EUR
Financiranje
170,000.00 EUR
razpis / za realizacijo slovenskih celovečernih prvencev
2012

Stik z uredništvom