Telo
- Celovečerni dokumentarni film
- 2023
- Slovenija, Severna Makedonija, Hrvaška
- Osnovni podatki
- Galerija
- Gradiva
- Epizode
- Zasedba
- Ekipa
- Organizacije
- Glasba
- Nagrade in nominacije
- Projekcije
- Arhivski posnetki
- Razširjeni podatki
- Snemalne lokacije
- Stik z uredništvom
Sinopsis
Študentka klavirja, ki se preživlja z manekenstvom, rodi hčerko. Poleti 2004 obiščeta prijatelje v Makedoniji, kjer mesec dni raziskujejo oddaljene kotičke narave.
Ko je tistega dne nekje v zakotju makedonskih gora skočila v jezero, se ni mislila vrniti. Na obrežju je pustila dva prijatelja, Petro in Branda, ter petletno hčerko Zojo. Odrinila se je v vodo ter vztrajno plavala proti otoku na sre
Študentka klavirja, ki se preživlja z manekenstvom, rodi hčerko. Poleti 2004 obiščeta prijatelje v Makedoniji, kjer mesec dni raziskujejo oddaljene kotičke narave.
Ko je tistega dne nekje v zakotju makedonskih gora skočila v jezero, se ni mislila vrniti. Na obrežju je pustila dva prijatelja, Petro in Branda, ter petletno hčerko Zojo. Odrinila se je v vodo ter vztrajno plavala proti otoku na sredi jezera. Medtem pa je vedela, da se noče vrniti. Nikoli.
Zakaj? Tega ne vemo in tudi ni naša stvar. Petnajst let pozneje Urška sama ni prepričana, da ve odgovor.
Spomni se, da je dolgo plavala. Včasih je bila dobra plavalka. Pravzaprav je še vedno. Nato je priplavala do otoka.
Zaradi neštetih kač, ki živijo tam, mu pravi “kačji otok”. Vodne kače, kopenske kače, nedolžne ali strupene – ta kraj je njihov. Nekaj časa se je bosa sprehajala po blatni obali otoka, nato pa je sedla in se zazrla na obrežje jezera. Ko se je končno vrnila, je bila o nečem prepričana: ne more zapustiti svoje hčerke. Ko je pri devetnajstih zanosila, je vedela, da bo samohranilka. “Nikoli se ne bi odločila za splav” je zapisala v dnevnik. “Kaj ima dojenček, to bitjece, opraviti z mojim spolnim življenjem?” V bistvu je že sprejela “nepreklicno odločitev”, je zapisala. Tako je Urška odplavala nazaj do obrežja. Na video posnetkih s tistega dne (Petra je takrat študirala kinematografijo in je že povsod s seboj nosila kamero) vidimo, kako Urška pride iz vode in si obriše svetle skodrane lase z rdečo brisačo. Smehlja se. Ima čudovito telo – takrat je bila manekenka. Bila je profesionalna pianistka in hkrati manekenka. Na drugih posnetkih iz tega obdobja jo lahko vidimo z vojaško pristriženimi lasmi, v vsem pankovskem sijaju štiriindvajsetletnice: mladenka iz nekdanje Jugoslavije v prvih letih tretjega tisočletja, energična in samozavestna, privlačna, nadarjena, provokativna in polna humorja. Mlada samska ženska, ki zavrača brezizhodnost in ima vse življenje pred sabo. Čez dva dni se je skupinica vrnila s poletnega popotovanja po makedonskih gorah.
Naslednji dan je Urška padla v komo.
Galerija (42)
Zasedba
vrstni red špice
Ekipa
scenarij
režija
produkcija
fotografija
glasba
montaža
zvok
Organizacije
produkcija
Nagrade in nominacije
Znanstveniki so ugotovili, da je Nietzschejev rek »Kar me ne ubije, me krepi«, pravzaprav točen. Po vseh dostopnih raziskavah 70 % ljudi, ki so se v življenju soočili s težkimi izzivi ali travmami, doživi neko obliko pozitivne psihološke rasti in razvoja. Film Telo Petre Seliškar spremlja Urškino življenje in njeno večdesetletno borbo z lastnim telesom ali, bolje rečeno, proti njemu. Ko jo spremlja skozi faze avtoimunih bolezni, nam njeno telo predstavi skozi njegovo krhkost in lepoto hkrati kot metaforo človekovih omejitev. Tako mikroskopski posnetki kot veličastni pejsaži z motivom otoka in jezera omogočajo dodatno razmišljanje o mestu človeka v naravi. Telo je pravi filmski podvig, v katerem avtorica dosledno gradi portret ženske, ki ob vseh dolgoletnih težavah ohranja optimizem in vedrost. To je film, ki ga morate videti. Film o tem, da »bolezen ni sovražnica«, kot bi rekel Gilles Deleuze. Celo več – to je film, ki dokazuje, da ne obstaja dualizem med duhom in telesom.
Projekcije
Razširjeni podatki
Tehnični podatki
Proračun
Vsi podatki o financiranju so pridobljeni iz uradnih virov. S strani producentov oziroma organizacij, ki so projekt finančno podprle.
Izjemno pomembna in relevantna tema za sodobno družbo, ki je prepričljivo predstavljena v filmski zgodbi mladega dekleta in njenem spoprijemanju z (ne)ozdravljivo boleznijo. Film skozi obdobje 20 let
v intimnem video dnevniku bolezni sledi fizičnim spremembam njenega telesa. Življenja osrednje protagonistke ter režiserke in snemalca so osebno prepletena, kar daje celotnemu projektu močno osebno noto. Kljub temu, da je Telo ženski film z močno glavno protagonistko v režiji ženske avtorice, ta presega spolno determiniranost in podaja univerzalno zgodbo soočenja z boleznijo, ki nastane zaradi porušenega ravnovesja med umom in telesom. Filmska pripoved bo po mnenju komisije v gledalcu vzpodbudila potrebo po notranjem dialogu in mu ponudila inspiracijo za spremembe, ki lahko vodijo k samozdravljenju.
Stik z uredništvom
Spoštovani, s pomočjo spodnjega obrazca nam lahko pišete. Veseli bomo vaših odzivov.