Ptičar

Ivo, ljubitelj in preprodajalec ptičev, oče dveh fantov, po smrti svoje žene zboli za posttravmatsko stresno motnjo. Avtor skuša upodobiti njegovo podoživljanje stresnega dogodka, saj imajo »bolniki« občutek, kot da se je stvar dogajala izven njih »kot na filmu«. Izvirna ideja z zanimivo dramaturško strukturo, v kateri se prepletata resničnost in fikcija.
Režiser ima ustrezno univerzitetno izobrazbo filmske smeri. Njegovo delo na avdiovizualnem ali drugem kulturnem področju je odmevno. V režijskem konceptu se režiser osredotoči na splošno predstavitev različnih vidikov svoje poetike, vendar pri tem podrobneje ne predstavi detajlov na katere se sklicuje. Kljub temu zasnova vizualne podobe, scenografije in filmskih lokacij skupaj z jasnimi filmskimi referencami in kadriranjem, nakazujejo dognan eksperimentalni projekt. Avtor v režijski viziji jasno opredeli svoje osnovno izhodišče, po katerem želi s svojo filmsko pripovedjo gledalca usmeriti k temam in vsebinam, o katerih bo lahko začel razmišljati in o katerih si bo ustvaril mnenje. Pri tem je bolj od razumevanja in vedenja pomembno odkrivanje in osebnostno potovanje, ki poskuša osmisliti narativne vrzeli oziroma tisto, kar v pripovedi ostaja skrito in nerazumljeno. Gre za film o vtisu, ki ga dogodek vzpodbudi in ne za film o dogodku.