Mila
Sadeži pozabe
- Celovečerni igrani film
- 90’
- 2020
- Grčija, Poljska, Slovenija
Aris, moški v poznih tridesetih, se sredi pandemije, ki povzroča nenadno izgubo spomina, znajde v programu poskusnega novega zdravljenja, v katerem naj bi pacienti, ki jih nihče ni pogrešil, ustvarili novo identiteto. Aris se tako s posnetimi dnevnimi nalogami, v katerih ustvarja in beleži nove spomine, vrne v običajno življenje. Nato spozna Anno, ki gre skozi podoben proces zdravljenja.
| Režija | Christos Nikou |
|---|---|
| Zasedba | Argiris Bakirtzis, Sofia Georgovassili, Anna Kalaitzidou |
| Nagrade | 3 nagrade |
| Izjava režiserja/-ke |
Galerija
Zasedba
abecedni vrstni red
Ekipa
scenarij
režija
produkcija
fotografija
glasba
montaža
scenografija
kostumografija
maska
sektor zvok
Organizacije
produkcija
distribucija
Nagrade in nominacije
Sadeži pozabe je grenko-sladka, z nekaj prefinjenimi zamahi absurda v suvereno celoto oblikovana zgodba o brisanju in pisanju bolečih osebnih spominov, ki jo lahko beremo tudi kot aktualno parabolo o prostovoljni družbeni amneziji. Film se odvrti v spiralnih gibih, kakor jabolko, ki ga lupi njegov protagonist, tako da na koncu sadež pozabe kot jabolko spora pade z drevesa spoznanja – v gledalčevo naročje.
V filmu Sadeži pozabe nas zvočna slika že v prvih kadrih zapelje v notranji svet protagonista in nas iz njegovih čustvenih stanj ne spusti skozi celotno filmsko pripoved. Zvočna podoba filma tako izkušnjo gledanja dvigne na raven čustvenega popotovanja, filmski zgodbi omogoči pripovedovanje na ravni onkraj besed in fotografije ter s tem pomembno zaokroži to vrhunsko filmsko pripoved.
Grška kinematografija je v minulem desetletju opravila izjemen preboj na svetovnem filmskem zemljevidu in k tako imenovanemu „grškemu čudnemu valu“ se zdaj z manjšinskim koprodukcijskim deležem priključuje tudi Slovenija. Sadeži pozabe se s svojo pripovedno dvoumnostjo uvrščajo ob bok najpomembnejšim filmom tega vala, obenem pa režiser Christos Nikou z drznimi vizualnimi in pripovednimi postopki poseže globoko v jedro človeškega iskanja lastne identitete.
Razširjeni podatki
Sadeži pozabe (slovenščina)
Sadeži pozabe, alegorična in komična zgodba, se v svojem jedru trudi raziskovati delovanje našega spomina, kako ta vpliva na nas, kako čustva vplivajo na spomin in zlasti to, kako na naš spomin vpliva
Sadeži pozabe, alegorična in komična zgodba, se v svojem jedru trudi raziskovati delovanje našega spomina, kako ta vpliva na nas, kako čustva vplivajo na spomin in zlasti to, kako na naš spomin vpliva tehnologija, s katero danes z lahkoto beležimo podatke. Je mogoče, da so se naši možgani zaradi tehnološkega napredka polenili in se tako posledično spominjamo čedalje manj dogodkov in čedalje manj čustev? Je mogoče, da danes »manj živimo«?