Julij Zornik
Biografija
Organizacije
Galerija (2)
Filmografija (343)
zvok (307)
produkcija (20)
glasba (3)
zasedba (2)
režija (1)
sektor zvok (115)
sektor glasba (7)
mentorstvo in strokovno sodelovanje (4)
poprodukcija (2)
Nagrade in nominacije
Referenčne nagrade
V filmografiji Julija Zornika najdemo številna izstopajoča in doma ter po svetu nagrajena filmska dela. Oblikoval je zvok pri mednarodno uspešnih filmih: Morena (režija Antoaneta Alamat Kusijanović), ki je bil predstavljen v Cannesu in je zanj prejel najvišje domače filmsko priznanje – vesno za najboljši zvok; Babičino seksualno življenje Urške Djukić, ki je osvojil prestižno nagrado César; Moja Vesna subtilni družinski drami, ki jo doživljamo z otroške plati – avtorica filma Sara Kern je lani za film prejela tudi nagrado Prešernovega sklada; Zbudi me atmosferskem filmu Marka Šantića o težko zajezljivi moči nasilja in absurdističnem fimu Matjaža Ivanišina Tako se je končalo poletje, ki sta bila predstavljena na festivalih v Tallinnu in Locarnu. Zornik se je podpisal pod zvočno podobo enega najbolj opaženih filmov iz regije, hrvaškega Varen kraj Juraja Lerotića, katerega pripoved temelji bolj kot na zgodbi na neoprejemljivo tesnobni atmosferi in spreminjajočih se čustvenih stanjih likov (film je prejel številna pomembna priznanja, med drugimi na festivalih v Locarnu, Sarajevu, Cottbusu …). Zornik je ustvaril tudi napeto in sugestivno zvočno podobo filma Opazovanje Janeza Burgerja, za kar je ponovno prejel nagrado vesna za najboljši zvok – v kritiki v Cineuropi so zapisali, da je Zornikovo oblikovanje zvoka ključnega pomena za vzpostavitev napete atmosfere in poglobitev čustvenega učinka filma; ter za kratki animirani film Money and Happiness režiserjev Nikole Majdak Jr. in Ane Nedeljković, ki je svojo festivalsko pot začel v Locarnu. Njegova so tudi nenavadna, “še nikoli slišana” in precizno oblikovana zvočna okolja: kratkega, večkrat nagrajenega filma Kako sem se naučila obešati perilo (Barbara Zemljič); ljubezenskega pisma umrlemu prijatelju – Pero Damjana Kozoleta; eksplozivnega dokumentarca Cent’anni (Maja Doroteja Prelog), ki se iz zgodbe o silovitosti življenja prelevi v zgodbo o silovitosti ljubezenskih razmerij; dokumentarca Praslovan (Slobodan Maksimović) o slovenskem glasbenem velikanu; v tujini večkrat nagrajenega eksperimentalnega animiranega filma Tri tičice (Zarja Menart) in tudi drugega režijskega izziva igralske legende Mirjane Karanović, Mati Mara. Toda našteli smo le “nekaj” izstopajočih naslovov … V letu 2022 je Julij Zornik s kolegom Vasjo Lebaričem ustvaril še svoj lastni filmski projekt – udaren eksperimentalni kratki film XX. Zornikovo delo pri filmu je prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.
V filmu o dekletu, ki odkriva svoj glas, je oblikovalec zvoka Julij Zornik mojstrsko uporabil zvočno podlago, sestavljeno iz subtilnih šumov, da bi z zvokom osvetlil čustveno prebujenje glavne junakinje. Šepetanje, dihanje, trenje oblačil ob koži in zvoki, ki jih v resnici komajda zaznavamo, postanejo pripovedni element, enakovreden sliki. Zornik prejme nagrado za zvočno krajino, ki je ne slišimo le z ušesi, ampak jo občutimo tudi s telesom.
Juliju Zorniku z impresivno zasnovano zvočno kuliso uspe priklicati grozečo prisotnost reke, ki učinkovito ustvarja občutek napetosti in nelagodja. Ta nasprotuje nežnim glasbenim motivom, ki razkrivajo notranji svet likov ter poudarjajo čustveno globino zgodbe.
Zvok v filmu Opazovanje pogosto deluje kot sprožilec dogajanja. Ob odsotnosti glasbe postane pomembno režijsko sredstvo. Ekspresivna zvočna podoba, zgrajena iz številnih zvočnih elementov, kot so medicinske aparature, sirene, telefoni, otroški jok ipd., ustvarja avtentično atmosfero in vzbuja vseprisoten občutek nelagodja.
V letošnji festivalski selekciji ime Julija Zornika, oblikovalca zvoka večine tekmovalnih filmov, močno izstopa. Lahko bi rekli, da je Julij Zornik razred zase, pa vendar smo se morali odločiti za en film, pri katerem je sodeloval kot oblikovalec zvoka. Zaradi sijajno oblikovane zvočne atmosfere prostora pod in nad morsko gladino, ki je zelo drugačna od tiste najpogosteje uporabljene v mediteranskih filmih, nagrado podeljujemo filmu Morena v režiji Antoanete Alamat Kusijanović.
Obrazložitev (hrvaško): Za veliki doprinos atmosferi. Odlično ukomponirani zvuk zajedno sa slikom pruža snažan audiovizualan doživljaj.
Zvočna slika se v soglasju z izvirno glasbo vzpostavlja kot eden izmed osrednjih pripovednih elementov. Večplastna in tehnična dovršenost zvoka je rezultat dela kreativne ekipe z jasno izdelanim avtorskim konceptom in individualnim pristopom k filmskemu zvoku.
Julij Zornik je v filmu Lep pozdrav iz svobodnih gozdov ustvaril presežek svojega dolgoletnega zvočnega ustvarjanja mnogih igranih in dokumentarnih filmov. Jasen in zrel avtorski koncept brez glasbe vzpostavlja minimalistično zvočno sliko kot ključen pripovedni element filma, sestavljen večinoma iz pripovednih glasov in šumov narave.
Nagrado za najboljši ton prejme ustvarjalec, ki z dodelanimi zvočnimi podobami oživlja naravo in ji dodeli vlogo petega filmskega lika, ki do zadnjega kadra odmeva med debli dreves.
Večplastnost in tehnična dovršenost zvoka v filmu INFERNO je precizno strukturirana celota, ki je rezultat dela ekipe z izvrstnim posluhom za filmski zvok.
Ker ga nismo slišali in ker nas ni motil.
Organizacije
Razširjeni podatki
Stik z uredništvom
Spoštovani, s pomočjo spodnjega obrazca lahko stopite v stik z uredništvom Baze slovenskih filmov. Veseli bomo vaših odzivov.