Jaz sem Frenk
Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote, in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom. Medtem ko Frenk raziskuje izvor denarja, ki si ga je pokojni oče kot eden vidnih osamosvojiteljev prisvojil z raznimi sumljivimi posli, želi Brane do denarja s pomočjo odvetnikov in mreže očetovih »prijateljev«, ki jim niso tuje niti mafijske metode. Branetova žena Ines, ki je v resnici ves čas ljubila Frenka, se znova znajde med bratoma.
| Režija | Metod Pevec |
|---|---|
| Zasedba | Janez Škof (I), Valter Dragan, Katarina Čas |
| Nagrade | 2 nagradi |
| Izjava režiserja/-ke |
Galerija
Gradiva
Dnevnik (1951- )
Zasedba
vrstni red špice
Ekipa
scenarij
režija
produkcija
fotografija
glasba
montaža
scenografija
kostumografija
maska
zvok
sektor režija
produkcijska ekipa
sektor scenografija
sektor zvok
vizualni učinki
sektor kamera
osvetljava
scenska tehnika
sektor kostumografija
sektor maska
poprodukcija
sektor glasba
prevozi
drugo
Organizacije
produkcija
distribucija
tehnične storitve
podporne storitve
ostalo
Nagrade in nominacije
Za režijo v koprodukcijskem filmu.
Izjava žirije v hrvaškem jeziku: „Slovenski filmski redatelj, scenarist, glumac, književnik Metod Pevec režirao je dojmljiv film o sukobu idealizma pojedinca i surovosti posttranzicijskog vremena.“
V celovečernem filmu.
Projekcije
Razširjeni podatki
Greva v partizane (slovenščina) (delovni naslov)
Tehnični podatki
Arri Alexa (ARRI Alexa XT Plus Pro)
Proračun
Vsi podatki o financiranju so pridobljeni iz uradnih virov. S strani producentov oziroma organizacij, ki so projekt finančno podprle.
Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posna
Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah. Še preden sem se mu uspel upreti z utemeljenimi pomisleki, je začel govoriti o svojem bratu, o svojem očetu, o svoji ljubezni, o glasbi in spet o sebi. Zapeljal me je, verjel sem mu in zapisoval njegove zgodbe. Najbrž ni naključje, da sem v tistem času snemal dokumentarni film Dom. Tam je bilo veliko Frenkov, z majhnimi in veliki začetnicami, pa tudi z drugimi imeni.