Jutro s hudičem V predpripravah predvideno dokončanje: zima 2027

SL: Znesek se deli med več odobrenih projektov prijavitelja.
EN: Amount distributed among miltiple projects by the applicant.

Projekt Jutro s hudičem scenarista in režiserja Urbana Zorka tematizira sodobno realnost medijskega sveta in preko tega sodobne družbe - ter profesionalne in intimne odnose ter pozicije posameznikov znotraj le-teh. Raziskuje neizprostnost borb moči in "boja za obstanek" v odnosu z intimnim doživljanjem in posledicami le-teh. Tema je vsekakor relevantna in univerzalna, podana zelo jasno, mestoma celo zelo dobesedno. Scenarij filma sledi dejanjem glavnega lika in posledicam njegovih dejanj - preko številnih intenzivno pripovednih prizorov, ki so nasičeni bodisi v pogledu akcije, dialoga in/ali forme. Scenarij se močno opira na učinke vizualnega, simbolika prizorov je pogosto pretirana in morda lahko zato tekom scenarija njeno dojemanje postane nekoliko banalno; zaradi močnega poudarka na formalnem podajanju zgodbe in sporočila se zdi scenarij tudi prepoln dialoga. Sicer silovit scenarij bi potreboval nekoliko izčiščenja v pogledu števila in intenzivnosti prizorov, tudi bolj tehtno umeščanje dialoga. Projekt bi vsekakor pridodal raznolikosti slovenskega in evropskega kulturnega prostora, vendar njegova zasičenost lahko vodi v banalizacijo in stereotipizacijo tematike.

Brutalnost sodobne medijske krajine je prav gotovo tema, ki zadene v samo bistvo sodobne družbene situacije, saj smo z njo popolnoma prepredeni. Scenarij prikazuje obdobje osebne preobrazbe radijskega voditelja najprej v službi medijske moči, kjer je vse dovoljeno, nato pa se zamaje njegova identiteta in znajde se "na drugi strani lastne igre", ki ga prisili v dragocen življenjski uvid. Scenarij ponuja obe plati enako spretno, predvsem pa z distanco v drugem delu oblikuje prostor za drugačno življenje stran od mikrofonov in žarometov. Scenarij je zapisan logično, poznavalsko, fokusirano na cilj filmske zgodbe. Mešanje žanrov v hitrem tempu in v ekstrovertiranem, kratkem in učinkovitem verbalnem izrazu deluje kot toksična zasvojenost, po usodnem obratu pa se ritem upočasni in omogoči čas za razmislek tudi gledalcu. Osrednji lik je povsem prepričljiv, saj je takšno delo del scenaristove biografije, temu komisija pripisuje tudi realno sliko razmer v studiu. Vzporedna slika zastrupitve vran na balkonu pa ponudi še jasno in filmsko referenčno metaforo. Pričakovati je veliko privlačnost filma za slovensko, evropsko in mednarodno občinstvo.