Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

  • državna ustanova
Slovenija
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je slovenska organizacija - državna ustanova, ki je sodelovala pri Odmevi časa (2013), Phantom (2004) in Homo Erectus (2000).
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
2020

Rok Biček je z dokumentarnim filmom Družina monumentalno zarezal ne le v slovensko filmsko dokumentaristiko, temveč kar v zgodovino slovenskega filma. Družina je boleče intimna, a obenem univerzalna psihosocialna kronika nekega odraščanja v depriviligiranem okolju, kar je režiser snemal celo desetletje. Vstopanje v odraslost je mučno za vsakogar, za otroke iz disfunkcionalnih družin pa še toliko bolj. Zato so morda prenagljene, a avtonomne življenjske odločitve protagonista Mateja, ki na slovenskem podeželju odrašča v družini staršev s posebnimi potrebami, pretresljive in razumljive hkrati. Film Družina daje izjemen vpogled v družinske in družbene silnice, ki delujejo pri socializaciji vsakega človeškega bitja. Roku Bičku se je uspelo s filmskimi sredstvi približati intimi družinske skupnosti, njihovim medčloveškim odnosom na osupljivo resničen način in z ogromno mero umetniške in etične občutljivosti. Humanizem Bičkovega filma izziva bistvo gledalčeve lastne človeškosti, ko si upa brez lažnega moraliziranja in odvračanja pogleda od mučne problematike običajno nevidnih ljudi pokazati dostojanstvo filmskega subjekta.

(Odlomek iz obrazložitve: Mateja Valentinčič)

nagrada Prešernovega sklada
za igro
2019

Igralka Maruša Majer prejme nagrado za vlogo v filmu Ivan ter za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih. Prav z vlogo Mare je bila Majerjeva leta 2017 na Berlinalu uvrščena med deset izjemnih evropskih mladih igralcev (projekt Shooting Stars). Za to vlogo je na 20. Festivalu slovenskega filma prejela tudi vesno za najboljšo glavno žensko vlogo ter zlato areno za najboljšo igralsko upodobitev v kategoriji manjšinskih koprodukcij na lanskem puljskem festivalu. Slovenska igralka si je zlato areno po mnenju žirije zaslužila »zaradi pogojenosti s fizično bolečino, še bolj pa pod pritiskom emotivne travme, glavna junakinja filma Ivan uteleša neverjetno moč materinskega nagona.« V obrazložitvi, ki jo je za Prešernov sklad spisal prav režiser filma Ivan Janez Burger, je med drugim zapisano, da »gre za naravnost fascinantno paleto raznovrstnih vlog, ki jih je ustvarila v zadnjih dveh letih. Od ljudske Veronike v Studiu City, ambiciozne kriminalistke Irene Novak v gledališki kriminalni seriji Praznina spomina ter razočarane Laure v Pijanih v MGL, predstavnice futurističnega sistema v srbskem znanstveno-fantastičnem filmu Ederlezi Rising, policistke, ki odkriva svojo spolno identiteto v TV-seriji Več po oglasih. Pred kratkim je nastopila v enem prvih slovenskih filmov virtualne resničnosti V jami, ki je imel premiero na beneškem filmskem festivalu.

nagrada Prešernovega sklada
za animirani film
2019

Animator Dušan Kastelic je začel objavljati prve ilustracije in stripe že v srednji šoli. Širše je postal znan kot eden od ilustratorjev Mladine v obdobju slovenske pomladi in osamosvajanja, predvsem kot avtor kontroverznega stripa »Partizani«. Kasneje se je preusmeril na animirani film, kjer je prvič opozoril nase z videospotom »Perkmandeljc« za skupino Orlek. Z njim je nenadejano uspel tudi v tujini, saj je bil povabljen na številne festivale, med drugim tudi na Sundance. Verjetno je najbolj znan po kratkem animiranem filmu »Čikorja an' kafe« narejen po motivih pesmi Iztoka Mlakarja, s katerim je požel uspeh doma in v tujini. To je bil tudi njegov prvi film, s katerim se mu je uspelo uvrstiti v širši izbor za oskarje.

Za film Celica je septembra 2017 prejel vesno za najboljši animirani film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, decembra istega leta pa še nagrado občinstva na festivalu Animateka. Mednarodno premiero je film doživel na prestižnem festivalu Cinequest v ZDA, kjer je prejel nagrado za najboljši kratki animirani film in s tem ponovno pravico do tekme za oskarje. Film je prejel še nagrado na Festivalu ÉCU v Parizu, ki se je v zadnjem desetletju uveljavil kot najpomembnejši evropski festival neodvisnega filma, kjer film ni bil samo nagrajen v kategoriji kratkega animiranega filma, temveč je bil proglašen za najboljši evropski neodvisni film 2018. V obrazložitvi Prešernovega sklada, ki jo je spisala Varja Močnik, še poudarjajo, da je: »film gostoval na zavidljivem številu (več kakor 100) pomembnih festivalov po svetu in zanj prejel številne mednarodne nagrade (26) za najboljši film, animirani film, scenarij, zvok ... Dušan Kastelic je v Sloveniji in v svetu eden od pionirjev tehnike računalniške 3D-animacije, svoje filme pa vselej ustvarja kot producent, režiser, scenarist, glavni animator, avtor likovne zasnove scenografije in likov, montažer ... Animirani film Celica je še kako živ dokaz o tem, da mogočna umetniška dela niso nujno “velika”, saj avtor v kratkem, poetičnem, a vendarle izjemno dostopnem filmu na samosvoj in neposreden način spregovori o ujetosti posameznika v tesne okvire družbe.

nagrada Prešernovega sklada
za fotografijo
2018
nagrada Prešernovega sklada
za igro
2018
nagrada Prešernovega sklada
za igro
2016
nagrada Prešernovega sklada
za igro
2014
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
2013
nagrada Prešernovega sklada
za igro
2010
nagrada Prešernovega sklada
za glasbo
2010
nagrada Prešernovega sklada
za literarno delo
2009
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
2009
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
2008
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
2003
nagrada Prešernovega sklada
za video-art
2001
nagrada Prešernovega sklada
za animirani film
1999
nagrada Prešernovega sklada
za video-art
1999
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1998
nagrada Prešernovega sklada
za igrani film
1990
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1989
nagrada Prešernovega sklada
za scenografijo
1986
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1985
nagrada Prešernovega sklada
za igro
1983
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1982
nagrada Prešernovega sklada
za fotografijo
1980
nagrada Prešernovega sklada
za dirigentsko delo
1979
nagrada Prešernovega sklada
za scenografijo
1978
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1978
nagrada Prešernovega sklada
za kostumografijo
1978
nagrada Prešernovega sklada
za animirani film
1977
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1977
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1976
nagrada Prešernovega sklada
za fotografijo
1975
nagrada Prešernovega sklada
za fotografijo
1974
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1973
nagrada Prešernovega sklada
za kostumografijo
1972
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1972
nagrada Prešernovega sklada
za dramatizacijo
1971
nagrada Prešernovega sklada
za glavno vlogo
1971
nagrada Prešernovega sklada
za literarno delo
1970
nagrada Prešernovega sklada
za glasbo
1970
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1969
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1969
nagrada Prešernovega sklada
za montažo
1968
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1968
nagrada Prešernovega sklada
za fotografijo
1967
nagrada Prešernovega sklada
za kostumografijo
1966
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1966
nagrada Prešernovega sklada
za televizijsko igrano/dokumentarno delo
1966
nagrada Prešernovega sklada
za režijo
1965
nagrada Prešernovega sklada
za vlogo
1965
nagrada Prešernovega sklada
za fotografijo
1963
nagrada Prešernovega sklada
za vlogo
1962
Prešernova nagrada
za življenjsko delo
2019

Filip Robar Dorin je bil med letoma 1998 in 2002 drugi direktor Filmskega sklada RS. Slovenski film je postavil na evropski filmski zemljevid, saj je v času njegovega direktorovanja Slovenija postala pravnomočna članica Eurimagesa, evropskega sklada, ki finančno podpira koprodukcije, distribucijo in prikazovanje evropskih igranih in dokumentarnih filmov. Po poročanju STA je Filip Robar Dorin podpisal najmanj 30 dokumentarnih in igranih filmov, je avtor 15 portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev ter desetih celovečernih igranih in dokumentarnih filmov. Šolane igralce je v svojih filmih soočil z močnimi naturščiki in igrano formo bogatil z dokumentarnimi prijemi.

Za film Veter v mreži (1989) je bil leta 1990 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada. Odmevna je bila njegova filmska trilogija Opre Roma, ki vključuje filme Opre Roma iz leta 1983, Opre Roma II - Aven čhavora oz. Pridite otroci iz leta 2003 ter Opre Roma III - Pot v gaj iz leta 2011. Za svoja dela je bil Robar Dorin nagrajen v Sloveniji in tujini. Poleg nagrade Prešernovega sklada je med drugim leta 2010 prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture, lani pa nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. V letih od 1985 do 1990 je na filmskem festivalu v Pulju prejel tri zlate arene, med drugim pa se ponaša z velikima nagradama festivalov v Beogradu (1983) in Mannheimu (1985).

V obrazložitvi, ki jo je spisala Varja Močnik, je zapisano, da je »kot scenarist in režiser v slovenski film pionirsko uvedel obliko dokumentarnega in igrano-dokumentarnega filma, v kateri filmski avtor postane aktivni soudeleženec snovi, ki jo predstavlja. Filip Robar Dorin je resnično udaren filmar, je raziskovalec in interpret, predan raziskovanju povsem lastnega filmskega izraza, a tudi prezrtih družbenih skupin, manjšin ter skritih dimenzij pomembnih gibanj in osebnosti v slovenski kulturi. Je ustanovitelj prve neodvisne filmske produkcije v Jugoslaviji, Filmske alternative, ki je napovedala razvoj močne slovenske neodvisne filmske produkcije; kot pisatelj in pedagog je svoje znanje in svojo strast do filma vse življenje širokogrudno delil z drugimi; kot direktor takratnega Filmskega sklada pa je začrtal mnoge kulturno-politične smernice, pomembne za razvoj slovenske filmske produkcije (zlasti nepogrešljivi so njegovo podpiranje mladih, neuveljavljenih režiserjev in sistematične produkcije prvencev, opozarjanje na nujnost podpore za razvoj in dodelavo scenarijev ter izrecna podpora kreativnemu dokumentarnemu filmu). V slovenskem filmu poznamo nemalo avtorjev z izjemnimi in inovativnimi opusi, a v dokumentarnem filmu le redke, in delo Filipa Robarja Dorina se iz sfere filmske umetnosti nedvomno pretaka v mnoge druge sfere slovenske kulture in ustvarjalnosti.

Njegovo raziskovanje filmskega izraza je pomemben korak v slovenski filmski ustvarjalnosti, hkrati pa eno zanimivejših poglavij svetovne zgodovine filma: aktiven avtor, skupno izrazno polje ustvarjalca in predmeta obravnave pri dokumentarcu ter igrano-dokumentarna forma, v kateri se briše meja med resničnostjo in njeno interpretacijo, so postali razširjeni in pomembni ustvarjalni prijemi v sodobnem filmu.

Prešernova nagrada
za življenjsko delo
2019
Prešernova nagrada
za življenjsko delo
2016
Prešernova nagrada
za življenjsko delo
2015

Animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser.

Prešernova nagrada
za življenjsko delo
2009

Za življenjsko delo v gledališču in na filmu.

Prešernova nagrada
za igro
2007

Dramski in filmski igralec.

Prešernova nagrada
za življenjsko delo
2006

Za življenjsko delo pri filmskem ustvarjanju.

Prešernova nagrada
za igro
2003

Za igralski opus.

Prešernova nagrada
za življenjsko delo
1999
Prešernova nagrada
za režijo
1995

Za filmski opus.

Prešernova nagrada
za igro
1993

Za vloge, odigrane v slovenskih gledališčih in filmih.

Prešernova nagrada
za življenjsko delo
1992
Prešernova nagrada
za življenjsko delo
1991
Prešernova nagrada
za življenjsko delo
1991
Prešernova nagrada
za življenjsko delo
1989
Prešernova nagrada
za vlogo
1987

Za gledališke vloge Doktorja v Velikem briljantnem valčku, Dantona v drami Dantonov primer in Stavrogina v dramatizaciji Besov.

Prešernova nagrada
za igro
1985

Mojster slovenskega igralstva in slovenske umetniške besede.

Prešernova nagrada
za življenjsko delo
1985
Prešernova nagrada
za literarno delo
1984
Prešernova nagrada
za režijo
1981

Za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in televizijske režije.

Prešernova nagrada
za literarno delo
1980

Za pisateljski opus.

Prešernova nagrada
za glasbo
1979

Za ustvarjalni opus v filmski in zabavni glasbi.

Prešernova nagrada
za režijo
1979

Za uspele televizijske režije.

Prešernova nagrada
za režijo
1977

Za režijo filma Idealist in za celotni filmski opus.

Prešernova nagrada
za življenjsko delo
1976

Za življenjsko delo na področju glasbe.

Prešernova nagrada
za življenjsko delo
1976

Za življenjsko delo na literarnem področju.

Prešernova nagrada
za vrhunske dosežke na filmskem področju
1975

Za življenjsko delo na področju RTV, filma in literature.

Prešernova nagrada
za igro
1974

Za filmsko igro.

Prešernova nagrada
za glasbo
1974

Za delo na področju glasbene umetnosti.

Prešernova nagrada
za življenjsko delo
1973

Za življenjsko skladateljevo delo.

Prešernova nagrada
za življenjsko delo
1971

Za življenjsko delo na področju glasbene kompozicije.

Prešernova nagrada
za življenjsko delo
1970

Za življenjsko delo na področju igralske umetnosti.

Prešernova nagrada
za igro
1965

Za igralski umetniški opus v letu 1964.

Prešernova nagrada
za režijo
1962

Za režijo filmov Dolina miru, Deveti krog in Balada o trobenti in oblaku.

Prešernova nagrada
za literarno delo
1958

Za roman Sedmina.

Prešernova nagrada
za produkcijo
1953

Za izdelavo kulturnega filma Pomlad v Beli krajini.

Prešernova nagrada
za scenarij
1949
Prešernova nagrada
za dirigentsko delo
1949

Za dirigiranje orkestra Slovenske filharmonije.

Prešernova nagrada
za igro
1948
Prešernova nagrada
za igro
1948

produkcija (36)

financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
(AV sklad)
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
financiranje
(sofinanciranje)
restavriranje
(financiranje)
restavriranje
(financiranje)
restavriranje
(financiranje)
ime
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Stik z uredništvom