Zadnji beli bizoni

  • Celovečerni film
  • 70' 40''
plesni
  • s.d.
  • Slovenija, Hrvaška

Sinopsis

Dvajseta leta enaindvajsetega stoletja. Čas poznega kapitalizma. Čas neusmiljenega izkoriščanja, goltanja planetarnih dobrin, uničevanja, čas klimatskih sprememb. Čas pomanjkanja vode in hrane na eni strani in bolnega preobilja na drugi. Dobrine sveta so v rokah elit, ki globalno in neizprosno izkoriščajo človeka in kmalu ne bo več potreben. Človekovo dostojanstvo kriči v nebo, nebo pa je glu

Dvajseta leta enaindvajsetega stoletja. Čas poznega kapitalizma. Čas neusmiljenega izkoriščanja, goltanja planetarnih dobrin, uničevanja, čas klimatskih sprememb. Čas pomanjkanja vode in hrane na eni strani in bolnega preobilja na drugi. Dobrine sveta so v rokah elit, ki globalno in neizprosno izkoriščajo človeka in kmalu ne bo več potreben. Človekovo dostojanstvo kriči v nebo, nebo pa je gluho. Ustvarjalcem filma se porajajo vprašanja: Kdo je dandanes odvečen in za koga? Kdo med nami je nepotreben? Sem odveč jaz ali si odveč ti? Ali sploh obstajamo, če ne proizvajamo ali ne porabljamo? Kako tanka je meja med koristnim in nepotrebnim? Petnajst kamer, ki beleži gibanje šestih plesalcev in treh glasbenikov, razgrinja estetsko raziskavo ter filozofsko refleksijo o mejah med nujnostjo in odvečnostjo v sodobni družbi. V anonimnem prostoru brez izhoda se izvajalci soočajo s spreminjajočimi se razmerji vidnosti in zmožnosti obstoja. Film je nastal po motivih eseja Odvečni človek: Esej o človeškem dostojanstvu v poznem kapitalizmu Ilije Trojanowa.

scenarij

režija

fotografija

glasba

montaža

scenografija

kostumografija

zvok

produkcija