Dogodki

V sedmem DOKgodku bomo gostili filma, ki oba v središče postavljata istega človeka - Naro Petroviča. Nara je fekolog, graditelj zdravih skupnosti in podpornik čistega okolja. " Kultura ne umira, ker nimamo časa brati in psati, umira zato, ker smo izgubili vez z lastnim domom. Kulturne krajine kmalu več ne bo, saj nam hiše naredijo drugi, orodja in igrače nam naredijo drugi, hrano nam pridelajo drugi … Sami le delamo, trošimo in za sabo puščamo smeti." -Nara Petrovič- Oba filma sta nastala v produkcijski hiši Luksuz, Fekolog režiserjev Linda Fernandes, Gordan Golubović, Florence Guenaut v okviru delavnice, ki jo je med drugim mentoriral tudi Boris Petkovć. Ta se je zgodbo Nare Petroviča še bolj poglobil in ustvaril celovečerni film Nara Petrovič = človek.

V petek, 1. oktobra 2021, ob 20.00 uri vas vabimo na peti DOKgodek - tedenski program slovenskih dokumentarnih filmov. V sklopu DOKgodkov vsak vikend ponudimo na ogled brezplačno kurirano projekcijo slovenskih dokumentarnih filmov. V filmih Hči Camorre režiserja Siniše Gačića in Zgodovina zapuščanja bomo ta vikend odkrivali svet dveh žensk, Christine, ki skuša spoznati, kako je s svojimi dejanji sama zaznamovala svojo družino in Jožico, ki prevprašuje, kako je s strani svoje družine bila zaznamovana.

Jesen bomo pričeli z vpogledom v življenja seniorjev, ki svojo mladost ohranjajo v odnosih, spominih, izumih. Na ogled bosta filma Stoletje sanj (2017) Vena Jemeršiča v produkciji Supermarket production in Alzheimer Caffe (2019) Martina Drakslerja v produkciji AGRFT.

Tretji DOKgodek bo sovpadel z vikendom 10. edicije Mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc, ki je posvečen avtorskemu dokumentarnemu filmu. Zato se bomo tudi mi posvetili trem uspešnim slovenskim avtorjem dokumentarnih filmov: Matjažu Ivanišinu, Roku Bičku in Petri Seliškar. Predvajali bomo filme Karpopotnik (2013), Družina (2017) in Babice revolucije (2006). Vsi tri je filmi so bili nagrajeni na številnih festivalih doma in v tujini.

Drugi septemberski vikend bomo posvetili Maku Sajku, filmskemu scenaristu in režiserju, legendi slovenskega dokumentarnega filma. Leta 1969 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2009 Badjurjevo nagrado, leta 2013 plaketo dokumentarno ime festivala Dokudoc in je letošnji prejemnik Štigličeve nagrade za življenjsko delo. Na ogled bo biografski film o režiserju z naslovom Mako Siniše Gačića (2013) v produkciji RTV Slovenija, kjer je konec filma režiral sam Mako Sajko, in Strupi (1964) v režiji Maka Sajka in produkciji Filmskega studia Viba Film.

V petek, 3. septembra 2021, ob 20.00 uri vas vabimo na prvi DOKgodek, novi tedenski program slovenskih dokumentarnih filmov. V sklopu DOKgodkov bomo vsak vikend ponudili na ogled brezplačno kurirano projekcijo slovenskih dokumentarnih filmov. S filmoma Mama Europa Petre Seliškar v produkciji PetraPan productions in Dobrodošli v Evropi režiserjev Antonie Kilian, Jakoba Weidnerja v produkciji Tramal filma, prvi DOKgodek posevečamo Evropi in Slovenskemu predsedovanju Evropski uniji.

Spletna filmska projekcija s pogovorom, posvečena človekovim pravicam, v sklopu cikla filmskih projekcij s pogovori Dokudoc dokumentarna obzorja. AGD Gustaf, Mitra in Zofijini ljubimci vas v ponedeljek, 2. 8. 2021, ob 19. uri vabijo na pogovor in spletno projekcijo dveh dokumentarnih filmov Zgodbe iz kuhinje, režiserja Mihe Mohoriča in Korak bliže, režiserja Jerneja Kasteleca.

Slovenska kinoteka v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in Slovenskim filmskim arhivom ponosno predstavlja svetovno premiero sedmih digitalno restavriranih slovenskih klasičnih kratkih filmov. Program izpostavlja pomembne filmske ustvarjalce iz zgodovine slovenskega filma in še posebej eksplozivno ustvarjalnost njihovega filmskega izraza, ki brez izjeme združuje formalne in narativne eksperimente.

Baza slovenskega filma v sodelovanju z Društvom za razvoj filmske kulture Maribor tokrat v spletnem dogodku EkstremnoSlovensko2 gosti režiserja animatorja Lea Černica - Činota (1995,) slovensko-italijanskega avtorja malih animiranih filmov.

Ob otvoritvi razstave France Štiglic: filmska zapuščina so v Kinoteki pripravili program sodobnih slovenskih kratkih filmov z naslovom V dolini miru, ki si jih lahko od 25. marca od 19. ure do 28. marca do 23.59 brezplačno ogledate na spodnjih povezavah. Vabimo vas, da si poleg programa filmov ogledate pogovor z avtorji, v katerem govorci spregovorijo o slovenskem filmu, opusu Franceta Štiglica in, seveda, filmih na programu.

Slovenski filmski center že tradicionalno 8. marec posveti slovenskim režiserkam. V tej tradiciji se jim v zadnjih dveh letih ponosno pridružujemo tudi v Bazi slovenskih filmov, zato vas skupaj vabimo, da dan žena preživite v družbi zgodb in likov, ki so jih ustvarile domače režiserke. V tokratnem izboru predstavljamo kratki animirani film Soma Sandre Jovanovske ter kratke igrane filme Koncert Barbare Zemljič, The Right One Urške Djukić, Zbogom, Vesna (2020) Sare Kern in Plavanje (2014) Katarine Rešek, ki je nedavno prejela glavno nagrado na najpomembnejšem festivalu kratkega filma v Clermont Ferrandu za svoj novi film Sestre.

Poznate Zvitorepca in njegova prijatelja Trdonjo in Lakotnika? Kaj pa kurirja Nejčka, drobno ptičico in navihanega snežaka? Miki Muster je bil veliki slovenski ilustrator, animator, stripar in še marsikaj. V srce pa se nam je zagotovo najbolj vtisnil s številnimi prigodami lisjaka Zvitorepca, ki nas navdušujejo znova in znova. V Marsovi Soboti za družbo si oglejmo njegove kratke animirane filme Puščica, Zimska zgodba in Kurir Nejček ter kratek dokumentarni film Portret: Miki Muster.

FeFi je prvi slovenski feministični filmski festival, ki postavlja ženske zgodbe in ustvarjalke v prvi plan. Poimenovan je po Genovefi ali plemenski ženski, zavetnici voskaric_jev, pastiric_jev, klobučaric_jev in vrtnaric_jev, ki med drugim ščiti zdravje oči. FeFi gleda in vidi. Njeno vsevidno oko izpostavlja nevidne, zatirane, na obrobje potisnjene, a žilave ženske zgodbe, ki krojijo in prekrojujejo tok zgodovine. Festival ponuja vpogled v prihodnost, sedanjost in preteklost filmskega delovanja žensk, ki si postavljajo lastna pravila in sledijo svoji poti. Sekcija Frišno izpostavlja radikalne newcomerke, ki obračunavajo s patriarhalno polpreteklo zgodovino, sekcija ZDAJ! je v hic et nunc stanju filmskega ženskega ustvarjanja, sekcija Retro pa osvetljuje pretekla dela – nevidna in nevidena. FeFi daje prednost ženskemu pogledu in kliče k solidarnosti: »Nič več Oko za Oko. Pač pa eno Oko z drugim Očesom, ki zre v isto smer.«

Prihajajoči vikend vas vabimo, da se zbudite ali zaspite v družbi najbolj znane zaspanke. Zvezdica Zaspanka je prva slovenska radijska igra za otroke, je pa tudi prvi slovenski barvni celovečerni lutkovni film. Zgodbo je napisal Frane Milčinski – Ježek in zanjo leta 1952 prejel Levstikovo nagrado.

Pridružimo se dogodivščinam animiranih junakov v domišljijskem svetu slovenskih filmskih ustvarjalcev, ustvarjalk. Ugotovimo, zakaj Koyine nogavice plešejo, kaj se zgodi, ko gre Maček Muri na sprehod in kaj, ko si gospod Filodendron zaželi jabolk. S Podlasico spoznajmo, kako pomembno je ohranjanje narave ter uživajmo v junaških dogodivščinah v gozdovih Princa Ki-Ki-Doja. Za konec pa si oglejmo še animirano povest o tem, kaj počne Kralj Matjaž te dni.

Slovenska kinoteka na slovenski kulturni praznik, 8. februarja od 12. do 24. ure se z izbranim program filmovih filmov ozira na začetke Ivanišinove ustvarjalne poti, ki, značilno za udaren umetniški izraz, aktualno komunicira s sedanjostjo. Poleg programa filmov si boste lahko ogledali tudi kratek pogovor z letošnjim prejemnikom nagrade Prešernovega sklada Matjažem Ivanišinom, ki bo spregovoril o svojih prvih srečanjih s filmom in o tem, kako ti v njegovem ustvarjanju in načinu dela odzvanjajo danes.

Skupaj s Slovenskim filmskim centerom vas ob kulturnem prazniku vabim, da si ogledate dva filma iz leta 2019: Bik režiserja Bojana Laboviča (2019) in Lovka režiserke Urške Djukić (2019), ter dva filma, ki sta nastala v prejšnjem desetletju: Che Sara, študijski film režiserja in letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada Matjaža Ivanišina (2002) in Made in Slovenia režiserja Mirana Zupaniča (2007).

Stoletnica Berta Sotlarja Vabimo vas, da skupaj z nami obležite stoletnico rojstva Berta Sotlarja, čigar obraz je zaznamoval številne slovenske filmske klasike. Ena teh je sigurno tudi Ne joči Peter, ki bo na voljo za ogled 4. februarja med 18:00 in 24:00 uro na povezavi, ki jo bomo objavili naknadno.

V četrtek, 14. januarja 2021, med 17.00 in 20.00 vas vabimo k brezplačnemu spletnemu ogledu filma Razredni sovražnik, ob 20.00 pa še na spletni pogovor z režiserjem Rokom Bičkom. Mestni kino Ptuj, hrvaški Kinematografi Osijek, madžarski kino Tisza Mozi iz Szolnoka in bolgarski Art Fest iz Sofije v okviru projekta Resonance Cinema. Cultural Hub for Curious Minds bodo gledalcem iz partnerskih držav predstavili po en film iz domovine, ki ga imajo še posebej radi, ob tem pa omogočili tudi pogovor z režiserjem.

Ob prvih korakih novega leta 2021 vas vljudno vabimo, da si v časovnem oknu od petka, 1. januarja, od 20. ure do sobote, 2. januarja, do 22. ure premierno ogledate digitalno restavrirano različico filma Povest o dobrih ljudeh (1975) mojstra slovenske kinematografijeFranceta Štiglica.

V času, ko vse pogosteje pripovedujemo s pomočjo tehnologije, smo seniorje povabili, da nam zaupajo svoje zgodbe, ki jih navdušujejo. Srebrne zgodbe, digitalno pripovedništvo je projekt, ki seniorje spodbuja k pripovedovanju zgodb, jih opolnomoči ter pridoda k kvalitetnemu preživljanju prostega časa. Za zaključek nenavadnega 2020 vas vabimo na spletno projekcijo zbranih digitalnih zgodb seniorjev, ki so nastale v sodelovanju s študenti socialne gerontologije v okviru delavnice "Exploring Digital Storytelling" oz. aktivnega sodelovanja s seniorji z uporabo digitalnega pripovedovanja.

V uredništvo Baze slovenskih filmov vam za božič, 25. decembra, podarjamo na ogled prve slovenske filme, ki jih je Karol Grossmann, posnel v letih 1905 in 1906 v Ljutomeru. Odhod od maše v Ljutomeru (1905), Sejem v Ljutomeru (1906) in Na domačem vrtu (1906), so dolgi vsega skupaj nekaj čez štiri minute in predstavljajo pomemben dokumentarni zapis, ki razkriva življenje v zgodnjem 20. stoletju. Obenem pa priča tudi o tem, da smo se slovenci že desetletje po prvi filmski predstavi bratov Lumiere, tudi sami začeli navduševati nad noviteto, kakršno so v tistem času predstavljale gibljive slike.

Najdaljšo noč v letu nam bodo tudi v anno horribili 2020 tradicionalno krajšali kratki filmi. A ker so vrata kinodvoran še zmeraj zapahnjena, smo se v Kinoteki odločili, da dva programa izbranih kratkometražcev s pomočjo Baze slovenskih filmov gledalcem izjemoma ponudimo preko spleta.