Feministični filmski festival FeFi: Erotikon + kratki

4. marec 2021 (00:01) - 10. marec 2021 (23:59)

FeFi je prvi slovenski feministični filmski festival, ki postavlja ženske zgodbe in ustvarjalke v prvi plan. Poimenovan je po Genovefi ali plemenski ženski, zavetnici voskaric_jev, pastiric_jev, klobučaric_jev in vrtnaric_jev, ki med drugim ščiti zdravje oči. FeFi gleda in vidi. Njeno vsevidno oko izpostavlja nevidne, zatirane, na obrobje potisnjene, a žilave ženske zgodbe, ki krojijo in prekrojujejo tok zgodovine. Festival ponuja vpogled v prihodnost, sedanjost in preteklost filmskega delovanja žensk, ki si postavljajo lastna pravila in sledijo svoji poti. Sekcija Frišno izpostavlja radikalne newcomerke, ki obračunavajo s patriarhalno polpreteklo zgodovino, sekcija ZDAJ! je v hic et nunc stanju filmskega ženskega ustvarjanja, sekcija Retro pa osvetljuje pretekla dela – nevidna in nevidena. FeFi daje prednost ženskemu pogledu in kliče k solidarnosti: »Nič več Oko za Oko. Pač pa eno Oko z drugim Očesom, ki zre v isto smer.«


Povezave do filmov bodo aktivne od četrtka, 4. marca od 00:01 do srede, 10. marca do 23:59 ure. Film Erotikon bo za ogled na voljo prvim 500 gledalkam_cem.

*Za ogled filmov priporočamo uporabo brskalnika Chrome.


Retro: Ita Rina in Erotikon

Film Erotikon smo od češkega Narodnega filmskega arhiva prejeli v dveh različicah: restavrirano kopijo nemega filma brez glasbe, ki ponuja vrhunsko vizualno izkušnjo, in nerestavrirano video kopijo z glasbo Erna Košťála, ki daje vpogled v živo zvočno spremljavo filma iz leta 1933. Premiera filma je bila leta 1929 v Karlovih Varih, praška premiera filma pa 3. januarja 1930. Ponovno je bil prikazan leta 1933 v češki in nemški zvočni različici z glasbo Erna Košťála, pri čemer sta bili obe različici bistveno krajšani. V češkem Narodnem filmskem arhivu, ki je film med leti 1993 in 1995 restavriral, je ohranjena 35-milimetrska kopija nemške različice (K-N 1860,0 m) in kopija češke različice na videu.

EROTIKON // Gustav Machatý, Češkoslovaška, 1929, 85’

restavrirana kopija brez glasbene spremljave

Erotikon
Erotikon

nerestavrirana video kopija z glasbeno spremljavo

Erotikon_glasba
Erotikon_glasba

Pogled FeFi v preteklost bo usmerjen v eno izmed filmskih prestolnic sveta, Berlin. Tam se je pred več kot 90 leti tudi Slovenija najbolj močno doslej približala filmskemu panteonu, ko je takrat še mlado dekle Ida Kravanja iz domače Divače pobegnila na avdicijo v nemško prestolnico. Pod umetniškim imenom Ita Rina se je hitro povzpela med najpriljubljenejše igralke tistega časa, predvsem film češkega režiserja Gustava Machatýja Erotikon pa jo je leta 1929 izstrelil med evropske filmske zvezde. Poleg številnih pisem oboževalcev so kmalu začele prihajati tudi ponudbe iz Hollywooda, ki pa jih je Ita vztrajno zavračala, dokler ni tako nenadno, kot je začela, svoje kariere tudi končala po poroki in preselitvi v Beograd. V posvetilo Kravanji bo festival v sodelovanju s češkim Narodnim filmskim arhivom slovenskemu občinstvu prvič zavrteli digitalizirano različico kultnega Erotikona, ki bo na ogled na spletni strani festivala od 4. marca. O filmu in življenjski zgodbi filmske zvezde boste lahko s programsko ekipo festivala prek spleta debatirali v nedeljo, 7. marca ob 20. uri na tej povezavi.


ZDAJ!: kratki filmi Draga Jožica, Lovka in K prašnemu morju

FeFi bo oko usmerila tudi v nas, tukaj in zdaj. V okviru programa kratkih filmov je izbrali iz vsake filmske zvrsti po enega: igrani film, dokumentarec in animacijo; vsi pa pripovedujejo boleče in hkrati opogumljajoče zgodbe modernih žensk. V filmu Draga Jožica, ki so ga režiserke Anne-Pauline Serres, Marta Fernández Risco in Estel Teodoro posnele na Mednarodni delavnici dokumentarnega filma DoKKu 2019 v Krškem, bomo spoznali protagonistko, ki po 50 letih zakona spozna, da svoboda ni le privilegij, ampak tudi njena pravica. Miniaturna refleksija o ženstvenosti v času spolne enakopravnosti Lovka, režiserke Urške Djukić, nas bo popeljala na lov s Silvo (Nataša Barbara Gračner) in njeno najstniško hčerko Ano (Ana Pavlin). S stop animacijo K prašnemu morju (À la mer poussiere), režiserke Héloïse Ferlay, pa se bomo potopili v družinski svet Mala in Zoe, brata in sestre, ki v odsotnosti očeta ostajata doma sama in se z vsemi močmi borita za materino pozornost. Z avtoricami filmov se bomo pogovarjali na dan žena, 8. marca ob 20. uri na tej povezavi.


DRAGA JOŽICA // Anne-Pauline Serres, Marta Fernández Risco, Estel Teodoro, Slovenija, 2019, 6’

Draga Jožica
Draga Jožica

Po 50 letih zakona Jožica spozna, da svoboda ni le privilegij, ampak tudi njena pravica. Film je nastal na Mednarodni delavnici dokumentarnega filma DoKKu 2019 v sklopu DZMP projekta Medijski angažma mladih v Krškem.


LOVKA // Urška Djukić, Slovenija, 2019, 19’’

Lovka
Lovka

Silva (Nataša Barbara Gračner), zagrizena lovka srednjih let, na lov prvikrat povabi svojo najstniško hčer Ano (Ana Pavlin), a se izlet se ne konča po pričakovanjih. Miniaturna refleksija o ženstvenosti v času spolne enakopravnosti.


K PRAŠNEMU MORJU (À la mer poussiere) // Héloïse Ferlay, Francija, 2020, 12’30’’

K prašnemu morju
K prašnemu morju

Malo in Zoe sta brat in sestra, ki sredi poletja ostajata doma sama in se z vsemi močmi borita za materino pozornost.


© Kultura je zakon, zato spoštujem avtorske pravice.