FeKK - mednarodni festival kratkega filma v Ljubljani

"V obeh programih smo si letos lahko ogledali obsežen izbor raznolikih filmskih produkcij, posebej pa bi radi izpostavili veliko prisotnost kvalitetnih animiranih filmov. Kljub temu smo se na koncu odločili za klasično filmsko formo, znotraj katere pa so se nas še posebej dotaknili dokumentarni filmi. Oba nagrajenca sta dokumentarca, ki v sebi nosita veliko človečnosti, posegata po temah is vsakdana ter se ob enem dotikata tudi širših družbenih tematik in problemov. V našem izboru smo iskali filme, ki so kvalitetni tako na problemskem kot izvedbenem nivoju. Naša zmagovalca ustrezata tem kriterijem, a sta si tudi različna, eden namreč v ospredje postavlja osebno, intimno izkušnjo, drugi pa k prikazanemu pristopa bolj objektivno, z distance."

"Za zanimiv prikaz krščanstva med prebivalci afriške vasi, ki sta ga avtorja uokvirila v sliko, ki simbolizira njuno pot. Zamisel in referenčnost filma ter njegova iskrena, neomadeževana in subtilna realizacija naredijo ta film edinstveno kompleksen in prepoznaven."

“Rodna gruda je nežen film, ki z rahločutnim pristopom dovoli protagonistki zažareti v njeni karizmatičnosti in na izviren način prevpraša razmerje med urbanim in ruralnim.”

"Film je ujel izjemno pomembne zgodbe, ki že dolgo let niso bile predstavljene ali pa dovolj glasno povedane. Močnim in vznemirljivim pričevanjem žensk sledijo preproste risbe, ki na celovit način ustrezajo surovemu jeziku in brutalnosti njihovega spolnega življenja. Moč te animacije ni le v pomembnosti vsebine, temveč tudi v dobro premišljeni obliki."

"Majhna, a silovita animacija, ki se spretno in zanimivo sprašuje o smislu bivanja z močnim eksistencialnim pridihom. Filmu je uspelo žonglirati med resnostjo, žalostjo, zabavo in ironijo, pri čemer ujame zelo aktualen pogled na naše strahove."

Za podelitev nagrade smo se odločili zaradi avtoričinega inovativnega in vizualno izjemnega pristopa. Vulkanski izbruh digitalnih podob gledalca popelje globlje v kruto realnost našega sodobnega sveta.

"Ne moreš me avtomatizirati" je ubesedeno bistvo razmerja med človekom in strojem v visoko mehaniziranem okolju pristanišča. Katarina Jazbec z vpeljavo plesnih elementov izpostavi človekovo telo in kolektivnega duha v vsakdanu, zaznamovanem z garanjem, rutino in prekarnostjo življenja samega.

Je mojstrica pripovedovanja zgodb in odlično vodi igralce. Film vzbuja paleto čustev in se odvija v naravnem toku.

Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič.

Glasbenik in vsestranski umetnik Tomaž Grom s senzibilnim in igrivim prepletanjem raznovrstnega filmskega gradiva in fotografij pogumno vzpostavlja intimen in ganljiv dialog s svojimi spomini in notranjimi občutji. V kompleksni dokumentarni obliki, ki mestoma vključuje prvine domačega filma, podobe dihajo z avtorjevo glasbo.

FeKK SLO

Film s tehniko, ki v običajnih podobah krajin ustvarja vizualni šum, razdira ustaljeno dojemanje filmskega posnetka in hkrati že vzpostavlja nove iluzije. Z zvokom, ki v odnosu do slike gradi občutno napetost, vzbuja intenzivno telesno izkušnjo, s tem pa podira idejo o hladnosti tehnologije in dopušča prostor za heterogeno razumevanje.

Zelo neposredna, a v isti sapi subtilna zgodba o mami in hčeri, ki jo tke resnična ljubezen, a hkrati tudi razlike in predsodki. Režiserka za kamero ne posega v dogajanje, a tudi ne skriva svoje prisotnosti, s čimer ustvari dinamičen, čustven, a tudi družbeno zaveden in pomemben film.

Režiser nam je uspel prikazati dobro razdelan svet in povedati vse prek majhnih interakcij med liki, pri tem pa se je dotaknil tabu teme tega, da nisi zmožen ljubiti svoje družine.

Avtorica se odloči za pogumen pristop k delu z medijem filma in s pomočjo različnih tehnik odkriva umetniške potenciale kratke forme. Pulzirajoče podobe in zvoki vznemirjajo gledalčeve sinapse in ustvarijo celostno telesno izkušnjo, ki nas posrka v mašino spomina.

Nagrado za najboljši slovenski film iz tekmovalnega programa podeljujemo filmu Dere sen jas mali bija Tine Ščavničar, v katerem sta občutljivo združena samoportret avtorice in portret mesta. Performativni vidik filma in domišljena kompozicija kadrov ustvarjata edinstven vizualni jezik, medtem ko nas petje prleške tradicionalne pesmi počasi vpeljuje v melanholijo mesta in osebe v njem.

Žirija s posebno omembo nagrajuje film Mašina spomina režiserke Kristine Kokalj. Film zapeljuje naš spomin z bogatimi plastenjem zvoka in podob, ki si jih običajno težko zapomnimo. Ob pripoznanju eksperimentalnega poguma avtorice je želela žirija nagraditi tudi ustvarjalnost formalnih rešitev, ki hkrati nagovarjajo gledalčeva čustva in njegovo mišljenje.

Avtorica skozi intimen portret Ive nastavi zrcalo družbi, ki vedno bolj diktira ideale videza, lepote in uspešnosti. To stori brez moraliziranja in vsiljevanja mnenja, hkrati pa nas ponese tudi v svet razcepa med fizično osebo in spletno persono, ter nas spodbudi k razmisleku, kako sodobna tehnologija in družba, ki sta soj žarometov prenesli z odrov in modnih pist v dnevno sobo, oblikujeta posameznikovo samopodobo.

Kratki film z dobro razvitimi in odigranimi liki je očarljiv prikaz vloge družbenih omrežij v današnjih odnosih, s katerim se z lahkoto poistovetimo.

Zaradi toplega prikaza predanosti in ljubezni skupnosti do edinstvenega hobija in zaradi očarljivega ter iskrenega zajema ruralnega miljeja, ki je barvit do zadnje vizualne potankosti.

Zaradi uporabe varljivo preproste kompozicije za doseganje maksimalne filmske učinkovitosti, ko prikazuje maso ljudi, ki se premika čez kader in čez geografsko pokrajino.

Arhitekturna estetika, ki jo spremlja nenavadna zvočna pokrajina, popelje gledalce v brezčasen prostor, in zaradi teh lastnosti nagrajujemo film 2045 Maje Prelog in Blaža Murna z nagrado za Najboljši FeKK SLO film.

Ker pripoveduje zgodbo s tem, da jo deli prek svojega glavnega, neživega protagonista – galerije - skozi kompozicijo podob, ki so namenjene prav temu, da spojijo resničnost in umetnost, nagrajujemo film Vis-a-vis Mihe Likarja, s Posebno omembo žirije.

Indigo raziskuje notranji svet nastopajočih ter uporablja precizno mizansceno in montažo za ustvarjanje samozavestne filmske metafore, ki govori o razmerju na prehodu.

Plavanje prinaša slikovito zgodbo o trku dveh kultur, povedano skozi oči najstnice, razpete med življenjem v sodobnem zahodnem okolju ter verskimi pravili družine. Skozi odlično uprizoritev mlada glavna igralka upodablja univerzalno zgodbo o odraščanju.

Skozi nevpadljivo zmes izsekov iz življenja nam film Številka 3 ponuja vpogled v samoto, ki bremeni priseljenca v sodobni slovenski družbi.