You Can’t Automate Me

Delavci v rotterdamskem pristanišču na ladjah, ki se merijo v velikostih nogometnih igrišč, opravljajo zelo zahtevno in nevarno delo pritrjevanja kontejnerjev, zato da lahko ladje tovor varno pripeljejo na vse konce sveta. V okolju, ki je že skoraj povsem avtomatizirano (z žerjavi, ki so vodeni na daljavo, ter samovozečimi vozili), so zadnji, ki opravljajo fizično delo. Med nočnimi izmenami, ko delavci včasih po več ur čakajo na ladje, vstopijo v sanjski svet. Prikažejo se živali, ki kot slepi potniki potujejo na ladjah. Spregovorijo pa tudi telesa delavcev. Vsako nosi zgodbo od žalovanja za sodelavcem, ki je doživel smrtno nesrečo med delom, do vztrajanja.