V Trstu je potekal dogodek Slovenija / Italija – brezmejno filmsko sodelovanje

Slovenski filmski center je v sodelovanju z GO! 2025 Gorica in Nova Gorica Evropska prestolnica kulture med 35. Filmskim festivalom v Trstu organiziral dogodek Slovenija / Italija – brezmejno filmsko sodelovanje, ki je osvetlil dosedanje dosežke na področju filma med Slovenijo in Italijo. Slovenija in Italija, deželi z bogato kulturno dediščino, že dolgo delita strast do umetnosti, vključno s filmom. Sodelovanje se je skozi leta gradilo, razvijalo in ustvarjalo izjemne filmske trenutke. Filmska umetnost je univerzalni jezik, ki presega meje, in naše skupno prizadevanje za razvoj tega jezika je obrodilo številne uspehe. Na dogodku v Trstu, je prisotne najprej pozdravila Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra. Povzela je ključne uspehe filmskega soustvarjanja obeh držav in poudarila: »V zadnjih 7 letih je Italija, poleg Hrvaške in Srbije, postala ena od treh najboljših partneric slovenskega filma. Širjenje sodelovanja slovenskih producentov s producenti iz Italije naznanja tudi potrebo po tem, da se med Slovenijo in Italijo v prihodnosti podpiše bilateralna koprodukcijska pogodba, ki bo zagotovila še ugodnejše pogoje sodelovanja med ustvarjalci z obeh strani meje.« Dodala je tudi, da je bistven prispevek k spodbujanju sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi producenti, denimo tudi projekt ReAct – partnerski projekt med fondom FVG, hrvaškim AV centrom, Filmskim centorm Srbije ter Slovenskim filmskim centrom. ReAct vse od leta 2015 spodbuja večje sodelovanje med italijanskimi, slovenskimi in hrvaškimi producenti že v fazi razvoja filmov.

Gregor Šuc, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu, je dejal, da je Trst zgodovinsko stičišče kultur, današnji dogodek pa dokaz, da se tradicija sodelovanja nadaljuje. »Tržaški filmski festival sodeluje v tej multikulturnosti in čezmejnosti in povezuje celoten srednjeevropski prostor. Vesel sem, da se obmejni prostor med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino razvija kot prepoznavna filmska destinacija,« je še zaključil.

Paolo Vidali, direktor Filmskega sklada Furlanije – Julijske krajine in Chiara Valenti Omero, vodja Filmske komisije Furlanije – Julijske krajine, sta oba poudarila izmenjavo strokovnih izkušenj, ki traja več kot desetletje. Vidali je poudaril pomen in pomembnost izobraževalnih delavnic, kot je denimo omenjeni ReAct, in predstavil druge pobude ter pretekle plodove sodelovanja. »Sodelovanje s Slovenijo je za nas prednostna naloga tudi v primerjavi z drugimi regijami,« je dejal. Italijanska predstavnika sta se zavzela, da se bo sodelovanje še naprej krepilo in razvijalo.

Dogodka so se udeležili režiserji in režiserke, ki so bili ob tej priložnosti imenovani za ambasadorje slovensko-italijanskega sodelovanja: Matteo Oleotto, Ivan Gergolet, Martin Turk, Sonja Prosenc, Barbara Zemljič, Vlado Škafar, Laura Samani (ki je sicer svojo odsotnost na dogodku opravičila).

Uspehi slovensko-italijanskega sodelovanja: nagrade in priznanja
V letih samostojne Slovenije je sodelovanje med Italijo in Slovenijo obrodilo preko 40 filmov, tako slovensko večinskih, kot manjšinskih soprodukcij, samo po letu 2016 je nastalo kar 26 skupnih filmskih in AV del. Soprodukcije so sklenjene na različnih ravneh, finančno podporo pa so v preteklih letih zagotovile različne institucije v obeh državah, italijansko oziroma slovensko ministrstvo za kulturo, Slovenski filmski center, sklad Furlanije – Julijske Krajine, RTV Slovenija in italijanska nacionalna televizija RAI. Med tistimi najuspešnejšimi tudi v mednarodnem prostoru so gotovo filmi Telesce Laure Samani, v produkciji Vertiga, ki je premiero doživel v Cannesu v sekciji Teden kritike; Odgrobadogroba Jana Cvitkovića, ki je obveljal za najboljši film festivalov v Cottbusu, San Sebastianu, Torinu, Varšavi, Pecsu ter v Paliću in imel uspešno kinematografsko distribucijo po Italiji; filma Martina Turka Nahrani me z besedami in Ne pozabi dihati, ki sta bila odlično sprejeta na italijanskih festivalih in oba doživela redno distribucijo v italijanskih kinih, Ples z Marijo Ivana Gergoleta, v produkciji Staragare, ​je bil po premieri v Benetkah, nominiran za Evropsko filmsko nagrado; Zgodbe iz kostanjevih gozdov Gregorja Božiča, v produkciji Nosorogov, ki je prejel 11 vesen na Festivalu slovenskega filma; pa trije slovenski kandidati za tujejezičnega oskarja Razredni sovražnik Roka Bička, ljubljenec domačega občinstva, ki je bil tudi med desetimi kandidati za nagrado lux, Jezdeca Dominika Menceja, ki je navdušil tuje kritike, in Zgodovina ljubezni, za katerega je režiserka Sonja Prosenc prejela posebno omembo žirije v Karlovih Varih. Filmi, posneti v ustvarjalnem sodelovanju obeh držav so v preteklosti zasedali pomembna mesta na filmskih festivalih v Italiji. Na najpomembnejšega med njimi – beneški filmski festival so se uvrstili Pokrajina št. 2 (2008) v režiji Vinka Möderndorferja, Oča (2010) Vlada Škafarja, Razredni sovražnik (2013) Roka Bička, ki je prejel nagrado Fedeora za najboljši film v programu Teden kritike, ki jo podeljuje združenje mediteranskih in evropskih filmskih kritikov; Zoran, moj nečak idiot v režiji Mattea Oleotta je bil deležen kar štirih nagrad; in že omenjeni Ples z Marijo (2014) Ivana Gergoleta. Medtem ko se je družinska drama Blaža Kutina Nikoli nisva šla v Benetke (2008) za glavno nagrado potegovala na filmskem festivalu v Torinu. Na festivalu v Trstu je tekmovala Instalacija ljubezni Maje Weiss, ki je prejela posebno priznanje žirije. V Trstu so za najboljši dokumentarni film leta 2012 obveljale Aleksandrinke Metoda Pevca. Na festivalu evropskega filma Lecce je kriminalka 9:06 (2010) Igorja Šterka prejela posebno nagrado žirije in nagrado za najboljšo fotografijo. Laura Samani pa je za magično realistično zgodbo Telesce prejela še nagrado David di Donatello za najboljšo novo režiserko in italijanski zlati globus za najboljši celovečerni prvenec.

Številne uspehe so na italijanskih festivalih želi tudi kratki filmi, med najbolj uspešne štejemo uvrstitve naših filmov v tekmovalni program Mostre Vdih (Every Breath You Take, 2008) Igorja Šterka, To je zemlja, brat moj (2009) Jana Cvitkoviča, Srečno, Orlo (2016) letošnje nagrajenke Prešernovega sklada Sare Kern in v Trstu nagrajeno Cvitkovičevo miniaturo Ljubezen na strehi sveta (2018), ki je prejela nagrado mlade žirije za najboljši film. V Trstu je slavila tudi animirana zgodba Špele Čadež, Boles, posneta po literarni predlogi Maksima Gorkega, ki je nastala v produkciji Finte. Film je prejel preko 25 mednarodnih nagrad in se uvrstil tudi med pet finalistov za vse-evropsko nagrado Cartoon d'Or 2014.

Nenazadnje pa si Slovenija in Italija delita tudi oskarja za tujejezični film, saj sta v soprodukciji z drugimi državami (še Bosno in Hercegovino, Belgijo, Francijo in Veliko Britanijo) ključno prispevali k ustvarjanju filma Nikogaršnja zemlja (2001) Danisa Tanovića.

Med večinsko slovenskimi soprodukcijami, pri katerih je sodelovala Italija so denimo še filmi Sanremo Miroslava Mandića, Mama Vlada Škafarja, Čefurji raus! in Piran Pirano Gorana Vojnovića, Arheo Jana Cvitkoviča, Traktor, ljubezen in rock'n'roll Branka Đurića, Nikoli nisva šla v Benetke Blaža Kutina. V zadnjih letih pa tudi filmi Ivan in Opazovanje Janeza Burgerja, Rudar Hanne Slak, Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc, Komedija solz Marka Sosića, Hči Camorre Siniše Gačića, iOtok Mihe Čelarja, Pappenstory, Kino Volta ter Čista in zakopana (v razvoju) Martina Turka, Vse duše mojega telesa Erike Rossi, Bimberli Roka Predina, Mož brez krivde Ivana Gergoleta, Vzornik Nejca Gazvode. Tu pa so še prihajajoči naslovi Izgubljeni sin Darka Štanteta, Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika, Little Trouble Girls Urške Djukić in Cent'anni Maje Prelog, ki je imel prav na dan dogodka svetovno premiero na tržaškem festivalu.

Med slovensko manjšinskimi soprodukcijami, ki so nastale od leta 2011 naj omenimo še dva filma, Kakšno življenje! v režiji Giuseppeja Battistona ter Igor in Rosa režiserke Katje Colja ter Paradise – novo življenje Davida del Degana, produkcija Petra Pan Film pa je soproducirala komedijo o odraščanju Sprašujem se, kdaj me boš pogrešala Francesca Feija.

Producent Miha Černec, ki ima s svojima produkcijskima hišama Staragara in Tramal Films za sabo številne slovensko-italijanske soprodukcije, je dogodku v Trstu ob rob povedal: »Vesel sem, da naš Slovenski filmski center uvaja dogodek povezovanja kinematografij iz Slovenije in Italije. V preteklih desetih letih je naša produkcijska skupina realizirala petnajst AV del in zgradila prijateljske vezi s sosednjo Italijo. Nasloniti se na Italijo, kot drugo najpomembnejšo kinematografsko državo v Evropi, pomeni strateški premik, ki si zasluži velika odobravanja, saj je soseda v času velikega razvoja AV industrije (ponovna nominacija za oskarja Mattea Garoneja) in vračanje publike v kina, kar spremljamo v zadnjih mesecih. Verjamem, da bo tudi Evropska prestolnica kulture Gorica / Nova Gorica še dodatno pripomogla k močnejšemu sodelovanju in posledično odprla pot financiranja in distribucije slovenskih filmov in drugih AV del v italijanskem kulturnem prostoru.«

Nove priložnosti: Go!2025
Posebno priložnost za filmsko sodelovanje ponuja bližajoča se Evropska prestolnica kulture GO!2025, ki v sami srži projekta nosi vrednote trdne povezanosti. Ta ima sicer že dolge korenine, bi dodali prebivalci ob meji. Lani je Slovenski filmski center prvič objavil razpis za razvoj ali realizacijo dokumentarnih projektov in AV del, ki obravnavajo nosilne teme Evropske prestolnice kulture 2025 – Nova Gorica/Gorica. Teme, povezane z EPK, so življenje ob meji – življenje brez meje; pričevanja o individualnih usodah, ki jih je zaznamovala meja; svetovne morije, evropske norije: vojna in umetnost; večjezičnost kot priložnost; in somestje dveh Goric kot laboratorij Evrope prihodnosti.

V sofinanciranje sta bila lani sprejeta dva AV projekta na to temo in sicer: Ko se selijo jate ptic režiserke Anje Zupan, v produkciji Zavoda SPOK in film Iz Pekla na luno Jurija Grudna, v produkciji zavoda AVI Film. V luči priprav na Evropsko prestolnico kulture se na obeh straneh meje torej že realizirajo ideje in projekti brezmejnega sodelovanja. V januarju je tako Deželni zavod Film Commission ob podpori Deželne direkcije za kulturo in šport Furlanije – Julijske krajine objavil razpis za pet igranih ali animiranih kratkometražnih filmov. Pod naslovom Corti senza confine (Kratki filmi brez meja) želijo spodbuditi stvaritev filmskih zgodb o čezmejnem goriškem prostoru, identiteti, tradiciji, vrednotah, posebnostih in zgodovinski dediščini. Dobro leto dni v okviru priprav na EPK deluje tudi projekt Mesto filma, iz katerega se je razvilo pet projektov, ki sistematično pokrivajo različna področja filma: od scenarističnih rezidenc in ustanavljanja filmske pisarne, ki bo v pomoč producentom, prek evropske dimenzije animiranega filma, do distribucije filmov po odročnih krajih s pomočjo potujočega kina ter nenazadnje festivalov, ki prinesejo še kritiško in teoretsko refleksijo, je naštel programski vodja GO! 2025 Stojan Pelko. »Ravno zato smo tokratno predstavitev na festivalu v Trstu, leto dni pred uradnim pričetkom Evropske prestolnice kulture 2025, lahko pripravili na konkretne teme z nosilnimi projektnimi partnerji. Povedali bodo, kaj delajo za in zaradi EPK 2025 – da bo ostalo tudi potem, v korist lokalnega okolja in slovenskega filma,« je ob tej priložnosti povedal in dodal, »Posebej nas veseli, da smo sodelovali tudi pri razpisu Furlanije – Julijske krajine za omnibus kratkih filmov, saj smo mu dali evropsko dimenzijo in ga lokalno zasidrali – vse zgodbe se bodo začele in končale na Trgu Evrope.«

Tudi Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF) sodeluje v programu EPK s paketom aktivnosti, poimenovanem Laboratorij in vozlišče za animacijo. »Izvajamo različne aktivnosti, katerih namen je dvig kompetenc in širitev možnosti nadnacionalnega sodelovanja. Ciljamo na uveljavljene profesionalce, v veliki meri pa tudi na mlade talente, študente in uveljavljajoče se ustvarjalce ter producente. Izvajamo različne delavnice veščin, kot je na primer spoznavanje z določenimi programskimi orodji za izdelavo računalniške animacije ali delavnica eksperimentalnega ustvarjanja, nudimo program za mentorsko podporo mladim ustvarjalcem z animiranimi filmi v razvoju, ki sprejema udeležence iz Slovenije, Italije in Hrvaške,« je povedal Matija Šturm, predsednik Društva slovenskega animiranega filma.

Dobro izkoriščeni potencial ukrepa denarnih povračil
Na medsoseskem srečanju slovenskih in italijanskih filmskih ustvarjalcev in snovalcev filmskih politik so v Trstu posebej izpostavili sodelovanje preko ukrepa denarnih povračil, ki tujim producentom omogoča 25-odstotno denarno povračilo ob snemanju filma na slovenskih tleh. Naši producenti že od leta 2018 uspešno sodelujejo z večjimi italijanskimi produkcijami. V zadnjih letih so z ukrepom denarnih povračil nastali igrani filmi Petka z oltarja, Midva, Deklica je poletela in Ne boj se, če te objamem; dva dokumentarna filma Lala in Tržnica; ter tri televizijske serije I just wanted to be a Rock star I in II ter Tišina vode.

Vir: Slovenski filmski center