Novice

Od 29. januarja do 6. februarja bo potekal 43. mednarodni festival kratkega filma v francoskem Clermont Ferrandu, letos prvič izključno na daljavo. V tekmovalni program se je uvrstil kratki film Sestre režiserke Katarine Rešek – Kukle, ki bo na festivalu imel tudi svetovno premiero. Letos so selektorji izbirali med skoraj sedem tisoč prijavljenimi filmi – v končni nabor so jih uvrstili 78.

Tržaški filmski festival bo letos potekal od 21. do 30. januarja na daljavo preko spleta. V tekmovalni program celovečernih igranih filmov 32. edicije festivala se je med dvanajst filmov uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija Oče srbskega režiserja Srdana Golubovića, ki bo na ogled v soboto, 23. januarja ob 20. uri. Film je imel svetovno premiero na lanskem Berlinalu in je srbsko – francosko – nemško – hrvaško – slovensko – bosanska  soprodukcija. Slovenski soproducent je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo. Film je na Berlinalu osvojil dve nagradi (nagrado občinstva in nagrado ekumenske žirije).

Tudi v letu 2021 bodo v Združenju filmskih snemalcev Slovenije podelili nagrado IRIS, ki slavi najboljše direktorice in direktorje fotografije, ki delujejo v Sloveniji. V javnem pozivu so zapisali, da se bodo prijavljena avdiovizualna dela za nagrade potegovala v šestih kategorijah.

V petek, 25. decembra ob 20.05, bo na prvem programu Televizije Slovenija na ogled digitalno restavrirani film Sreča na vrvici (1977) scenarista in režiserja Janeta Kavčiča. Film je nastal po literarni predlogi mladinskega romana Teci, teci kuža moj pisatelja Vitana Mala. Digitalna restavracija je film ohranila za naslednje rodove, ob tem pa je tudi omogočila novo gledalsko izkušnjo, saj bodo v petek zvečer gledalci imeli priložnost, da gledajo tak film, kot so ga lahko videli obiskovalci na premieri filma leta 1977.

Na svoji 161. seji upravnega odbora Eurimages, sklada sveta Evrope za filmske koprodukcije, sta bila uspešna dva slovenska celovečerna filma. Na sejo, ki je potekala na daljavo 10. decembra, se je za finančno podporo prijavilo 35 ko-produkcij, od tega pa je bilo 17 projektov izbranih za sofinanciranje. Slovenska predstavnica v upravnem odboru je Jelka Stergel.

V 98. letu je odšel Ivan Marinček – Žan, mojster črno-bele fotografije, ki je kot snemalec in montažer sodeloval pri postavljanju temeljev slovenske kinematografije. Kot direktor fotografije je posnel 17 celovečernih igranih filmov, njegova filmografija pa obsega več kot 80 kratkih, dokumentarnih in igranih filmov. Pri zgodnejših filmih je sodeloval tudi kot montažer, nekatere med njimi je režiral sam.

Od 8. do 31. decembra na daljavo poteka 30. filmski festival Cottbus, kjer so to soboto podelili nagrade. Slovenska manjšinska koprodukcija Oaza srbskega scenarista in režiserja Ivana Ikića je na festivalu prejela dve nagradi. Igralci Marijana Novakov, Tijana Marković in Valentino Zenuni so prejeli nagrado za izjemen individualni nastop. Mednarodna žirija je v svoji obrazložitvi zapisala: «Tri ganljive upodobitve, ki razkrivajo edinstvene osebnosti njihovih likov in oživljajo zapletenost mladostniškega epa o nedolžnosti, ljubezni, zavisti in želji - ter nimajo druge možnosti, kot da izstopijo iz okvirov stalnega nadzora.« Nagrado v višini 5.000 evrov podeljuje banka Sparkasse Spree-Neiße. Film je prejel tudi nagrado Fipresci, ki jo podeljuje žirija mednarodnega združenja filmskih kritikov in novinarjev.

Evropski sklad Eurimages, program Sveta Evrope, je včeraj ob zaključku strategije "50-50 by 2020"  izdal Zlati album, v katerem predstavlja izbor 50 evropskih režiserk iz obdobja zadnjih 20. let. Med režiserke, kot so Chantale Ackerman, Susane Bier, Agnieszka Holland, Maren Ade itd. so izbrali tudi našo režiserko Sonjo Prosenc s filmom Zgodovina ljubezni (2018), ki je ob tej priložnosti dejala: »Biti v takšni izbrani družbi eminentnih in odličnih evropskih filmskih režiserk, ki jih zelo cenim, občutim kot pomembno priznanje za svoje delo. Ta album lepo kaže raznolikost filmskih glasov in nujno je, da skozi takšne spodbude kot je Eurimagesova tudi vedno več teh glasov dobi priložnost, da se jih sliši.«

Andrej Štular, letošnji rezidenčni umetnik in član glavne žirije 17. edicije mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, se na letošnji animatečni razstavi predstavlja z izborom del, ki segajo na različna polja umetnosti. Njegova pogosta umetniška praksa je povezovanje raznolikih likovnih tehnik in prehajanje iz medija v medij. Poigrava se s premeščanjem visokega in nizkega, najdenega in ustvarjenega, izvirnika in kopije.

Animateka bo letos potekala med 30.11. in 9.12.2020 na spletu, vendar pa to ne pomeni, da bo program okrnjen, saj je ta tudi letos raznolik in kvaliteten ter šteje 338 kratkih filmov in 9 celovečercev. Veliko število filmov bo dostopnih po vsem svetu. Na spletnem delu festivala si boste lahko ogledali kar 7 celovečernih filmov in 252 kratkih animiranih filmov. Ostale filme bomo prikazali v kinodvoranah, ko bo to dopuščala situacija.

Slovenski teden filma je v sodelovanju z Bazo slovenskih filmov letos potekal na daljavo od 8. do 13. novembra pod sloganom Mislimo film, podprimo film! Osredotočili smo se na slovenske mladinske filme nekoč in danes, šole pa so si na individualnih zaprtih projekcijah na daljavo lahko ogledale 6 izbranih filmov, in sicer; Vesna, režija František Čáp (1953), Grajski biki, režija Jože Pogačnik (1967), Sreča na vrvici (digitalno restavrirana različica), režija Jane Kavčič (1977); Gremo mi po svoje, režija Miha Hočevar (2010); Razredni sovražnik, režija Rok Biček (2013) in Pojdi z mano, režija Igor Šterk (2016).

Kot večina letošnjih festivalov, je tudi 18. mednarodni filmski festival v Zagrebu potekal na daljavo od 8. do 15. novembra. Nagrado zlati voziček za najboljši igrani film je žirija v sestavi srbske režiserke in lanske zmagovalke zagrebškega filmskega festivala Ivane Mladenović, slovaškega scenarista, režiserja in producenta Marka Škopa in slovenskega režiserja Damjana Kozoleta dodelila slovenski manjšinski koprodukciji Oaza srbskega režiserja Ivana Ikiča, ki je za film spisal tudi scenarij.

Glavna nagrado na jubilejnem 10. mednarodnem festivalu otroškega in mladinskega filma Enimation, ki zaradi epidemije letos poteka v spletni različici na enimation.si, je tokrat ostala doma, saj je Malega slona prejel slovenski film Čarovnik Anžeta Orehka, maturanta Srednje grafične in medijske šole Ljubljana.

Tone Mlakar se je rodil v Žireh, 31. 5. 1921. Že v času študija je sodeloval s Triglav filmom kot scenograf in sodeloval pri nastajanju treh Štigličevih filmov Na svoji zemlji (1948), Svet na kajžarju (1952) in Balada o trobenti in oblaku (1961). Sodeloval je tudi pri filmih Kekec (1951) in Tri zgodbe (1955). Leta 1955 se je zaposlil pri podjetju Tehnik v Škofji Loki, kjer je ostal do upokojitve leta 1975.

Festival Castellinaria bo letos od 14. do 28. novembra imel že svojo 33. izdajo, ki bo prvič potekala na daljavo. V sekcijo tekmovalnega programa kratkih filmov Castellincorto sta se uvrstila kar 2 slovenska filma. Drugi profesionalni kratki film scenaristke in režiserke Sare Kern z naslovom Zbogom, Vesna in študentski film Nihče ni rekel, da te moram imeti rad režiserja Matjaža Jamnika. Skupno se je v tekmovalni program uvrstilo 15 filmov. Švicarski festival je namenjen mlademu občinstvu, ki ga sestavljajo mladi iz osnovnih in srednjih šol.

Po dolgotrajni bolezni je umrl je Janko Čretnik, filmski in video distributer, ki je pomembno sooblikoval filmski program v Sloveniji, saj je na tem področju deloval več kot trideset let. Na začetku je bil tudi zastopnik velikih ameriških distribucijskih hiš, kasneje pa se je izključno posvetil distribuciji neodvisnih filmov v svoji distribucijski hiši Fivia. Z razvojem Art kino mreže v Sloveniji, na začetku prejšnjega desetletja, pa je postal eden najpomembnejših partnerjev pri prikazovanju evropskih filmov v slovenskih kinodvoranah, v katerih so prikazali več kot 300 filmov, ki jih je Janko Čretnik pripeljal v Slovenijo; med njimi npr. tudi filma Ida, režija Pawel Pawlikowski, dobitnik oskarja za najboljši tujezični film leta 2015 in Neskončna lepota, režija Paolo Sorrentino, ki je oskarja prejel leto poprej.

Slovenski filmski center je ob lanski 100. letnici rojstva režiserja Franceta Štiglica na Mestno občino Ljubljana naslovil pobudo za poimenovanje trga po tem velikem režiserju. Ljubljanski svetniki so na svoji 11. seji mestnega sveta odločili, da se bo trg, ki je nastal na strehi parkirne hiše Kozolec II poimenoval v Trg Franceta Štiglica. »Trg obsega urbano površino med stanovanjskim blokom na Slovenski cesti 55 in hišami na Kersnikovi ulici številka 4, 6, 10. Na jugu je omejen s slepo fasado Knjižnice Otona Župančiča, na severu z Dvorakovo ulico,« je zapisano v odloku. Slavnostno odprtje trga bi moralo potekati prav na današnjo, 101 obletnico rojstva tega velikega režiserja, v času Slovenskega tedna filma, ki pravkar poteka. A žal je zaradi pandemije praznovanje in slavnostno odprtje do nadaljnjega prestavljeno. Praznovanju pa se pridružuje Društvo slovenskih režiserjev, ki vas vabi k udeležbi treh dogodkov na daljavo, ki so jih pripravili na današnji dan in ga poimenovali Štigličev dan. Dogodki se začnejo ob 16. uri. Društvo od leta 2015 podeljuje tudi nagrado Franceta Štiglica za izjemne dosežke na področju filmske in televizijske režije ter za življenjsko delo.

Včeraj je Evropska filmska akademija objavila nominacije za vse kategorije. V kategoriji za igralca leta 2020 je bil nominiran hrvaški igralec Goran Bogdan, za vlogo v filmu Oče. Njegovi konkurenti so Poljak Bartosz Bielenia  (Božje telo), Italijana Elio Germano  (Rad bi se skril) in Luca Marinelli (Martin Eden), Danec Mads Mikkelsen (Nažgani) in dansko –ameriški igralec Viggo Mortensen (Padati).

Slovenski filmski center od leta 2010 sistematično podpira kakovostne programe filmske vzgoje, lani je vzpostavil še eno novo stalnico – Slovenski teden filma. Ta se bo vsako leto odvil v tednu okrog rojstnega dne Franceta Štiglica, 12. novembra. V sodelovanju z Bazo slovenskih filmov bo letos potekal na daljavo od 8. do 13. novembra pod sloganom Mislimo film, podprimo film! Letošnja osrednja tema je slovenski mladinski filmi nekoč in danes, šole pa si bodo na individualnih zaprtih projekcijah na daljavo lahko ogledale 6 izbranih filmov, in sicer Grajski biki, režija Jože Pogačnik (1967); Vesna, režija František Čáp (1953); Sreča na vrvici (digitalno restavrirana različica), režija Jane Kavčič (1977); Gremo mi po svoje, režija Miha Hočevar (2010); Razredni sovražnik, režija Rok Biček (2013) in Pojdi z mano, režija Igor Šterk (2016).

Četrti Dnevi novega slovenskega filma v Sarajevu bi morali potekati že meseca marca, a so se zaradi posledic epidemije prestavili na november in bodo potekali od 11. do 13. novembra, tradicionalno v Kinu Meeting Point, ki je osrednje mestno filmsko zbirališče.

Kratka igrana filma Bik scenarista in režiserja Bojana Labovića in Potop scenarista in režiserja Kristijana Krajnčana sta se uvrstila v tekmovalni program mednarodnega filmskega festivala v Norwichu v Veliki Britaniji, ki bo potekal na spletu od 2. do 29. novembra. Skupno je bilo v sekcijo mednarodnih filmov uvrščenih 31 filmov. Festival šteje kot uvrstitveni festival za britansko filmsko nagrado Bafta.

Celovečerni igrani film Sanremo scenarista in režiserja Miroslava Mandića se je uvrstil v uradni tekmovalni program 24. izdaje mednarodnega filmskega festivala v Talinu, ki je zadnji pomembni evropski filmski festival v koledarskem letu in bo potekal v hibridni obliki od 13. do 29. novembra. Občinstvo bo filme gledalo v kinodvoranah, mednarodna strokovna filmska javnost pa bo do filmov dostopala na daljavo. Film bo imel svetovno premiero v soboto, 21. novembra, ob 15. uri. Skupno se je v tekmovalni program uvrstilo 25 filmov.

Letošnja 24. edicija češkega mednarodnega dokumentarnega filmskega festivala Ji.hlava IDFF bo potekala na spletu od 27. oktobra do 8. novembra. V tekmovalni program devetih filmov sekcije Med morji (Between the Seas) se je uvrstil tudi celovečerni dokumentarno-igrani film Antigona – kako si upamo! režiserja Janija Severja.

Na 13. hibridni izdaji CinEast - srednje in vzhodnoevropskem filmskem festivalu v Luksemburgu, ki je potekal od 8. do 25. oktobra, je film Zgodbe iz kostanjevih gozdov scenarista in režiserja Gregorja Božiča prejel nagrado kritikov. Nagrado podeljuje novinarska žirija.