Podeljene so nagrade 23. FSF

Včeraj zvečer se je s podelitvijo najvišjih slovenskih filmskih nagrad zaključil 23. Festival slovenskega filma. Prireditev, ki je potekala v Veliki Unionski dvorani hotela Union, je režiral Matej Filipčič, povezoval jo je Jure Longyka, gledalce pa je uvodoma nagovorila direktorica 23. FSF Jelka Stergel. Na zaključku je bila podeljena tudi Badjurova nagrada za življenjsko delo, ki jo je prejel avtor animiranih filmov Koni Steinbacher, gledalci pa so si ogledali njegov najnovejši film Legenda o srečnem hribu.

Za uradne festivalske nagrade vesna se je letos potegovalo 51 filmov. Žirija se je odločila, da brez prejemnikov ostane kar 6 vesen – vesne za najboljši celovečerni film, najboljšo režijo, najboljši scenarij, najboljšo glavno žensko vlogo, najboljšo masko in najboljši animirani film za leto 2020 niso bile podeljene. Predsednik žirije Matic Majcen je v imenu žirije podal sledeče pojasnilo:

»Glavna žirija je imela na letošnjem Festivalu slovenskega filma nekoliko drugačno delo kot ponavadi. Če gre pri tovrstnih žirijah običajno za to, da izbiraš najboljšega med dobrimi ali celo odličnimi, smo letos na mizo dobili zelo okrnjeno selekcijo filmov, ki je rezultat nenaklonjenih razmer za financiranje in tudi dokončanje že začetih projektov. Posledično so se pri tem nenadejano začela postavljati povsem drugačna vprašanja, ki se bolj tičejo vloge in vrednosti vesen kot najpomembnejših filmskih nagrad v slovenskem prostoru. Zgodilo se je namreč, da kipca v kakšni kategoriji sploh ni bilo mogoče podeliti, ker preprosto ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje. Še toliko pogosteje pa se je pojavila dilema, kaj storiti v primeru, ko kakšnega filma ni bilo mogoče primerjati z drugimi. Je nekoga moč legitimno razglasiti za najboljšega, če je bila konkurenca že vnaprej odsotna? Žirija končnega seznama zmagovalcev ni sprejela soglasno, kar dovolj dobro kaže, za kako zahtevna vprašanja gre. Vseeno pa lahko izrazimo zadovoljstvo nad tem, da nam je vendarle uspelo podeliti – tam, kjer je pravilnik to dovoljeval – nagrade vsem tistim filmom, ki smo jih v letošnjem izboru prepoznali za izstopajoče, pa naj gre za večje produkcije ali pa za manjše študijske in neodvisne filme. Na ta način smo torej poskušali zagotoviti, da so bili nagrajeni samo presežki, s čimer vesne ohranjajo svojo vrednost najvišjega filmskega priznanja pri nas. To se nam je zdelo zelo pomembno, saj verjamemo, da filmsko ustvarjanje ni tisto, ki bi moralo plačevati ceno težkih družbenih okoliščin, v katerih se domača kinematografija nahaja v tem trenutku.«

Z vesno za najboljši igrani celovečerec je bil ovenčan film Ne pozabi dihati režiserja Martina Turka, ki je prejel tudi vesno za najboljšo fotografijo (Radislav Jovanov – Gonzo). Največ nagrad je sicer prejel dokumentarno-igrani film Antigona – kako si upamo! Janija Severja, in sicer vesne za najboljši dokumentarni film, najboljšo glavno moško vlogo (Primož Bezjak), najboljšo montažo (Miloš Kalusek) in nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI. Vesna za najboljšo stransko moško vlogo je šla v roke Gojmirju Lešnjaku za film Košarkar naj bo 2 Borisa Bezića, za najboljšo stransko žensko vlogo pa Katarini Čas za film Paradise – novo življenje Davida del Degana, ki je prejel tudi vesni za najboljšo scenografijo (Niko Novak) in najboljšo kostumografijo (Polonca Valentinčič).

Vesno za najboljšo izvirno glasbo je prejel Marjan Šijanec za film Vzorno vedenje v režiji Audriusa Mickevičiusa in Nerijusa Mileriusa. Film Sadeži pozabe Christosa Nikouja je prejel vesni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in najboljši zvok (Sašo Kalan in Tom Lemajič). Najboljši kratki igrani film je Delčki v režiji Árona Horvátha Botke, najboljši študijski film pa Igra v režiji Luna Sevnika. Vesna za najbolj izvirno AV delo gre kratkemu filmu Vesna Goodbye Sare Kern. Žirija je podelila tudi dve vesni za posebni dosežek, in sicer filmoma Preboj Dejana Baboska in Gmajna Sebastiana Koreniča Tratnika.

Vesno za najboljši film po izboru občinstva prejme film Preboj, s povprečno oceno 4,72, nagrajenec pa je nagrado prejel iz rok direktorice Slovenskega filmskega centra Nataše Bučar. FSF je podelil tudi nagrado za najboljši kratki film na temo karantene v času korona-epidemije, ki jo prejme kratki film Kateri dan sploh je? v režiji Luke Marčetića. Nagradi izobraževalnega programa Ostrenje pogleda sta šli v roke Luna Sevnika za film Igra in Sebastiana Koreniča Tratnika za film Gmajna.

Vir: Festival slovenskega filma