Ivan

Igralka Maruša Majer prejme nagrado za vlogo v filmu Ivan ter za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih. Prav z vlogo Mare je bila Majerjeva leta 2017 na Berlinalu uvrščena med deset izjemnih evropskih mladih igralcev (projekt Shooting Stars). Za to vlogo je na 20. Festivalu slovenskega filma prejela tudi vesno za najboljšo glavno žensko vlogo ter zlato areno za najboljšo igralsko upodobitev v kategoriji manjšinskih koprodukcij na lanskem puljskem festivalu. Slovenska igralka si je zlato areno po mnenju žirije zaslužila »zaradi pogojenosti s fizično bolečino, še bolj pa pod pritiskom emotivne travme, glavna junakinja filma Ivan uteleša neverjetno moč materinskega nagona.« V obrazložitvi, ki jo je za Prešernov sklad spisal prav režiser filma Ivan Janez Burger, je med drugim zapisano, da »gre za naravnost fascinantno paleto raznovrstnih vlog, ki jih je ustvarila v zadnjih dveh letih. Od ljudske Veronike v Studiu City, ambiciozne kriminalistke Irene Novak v gledališki kriminalni seriji Praznina spomina ter razočarane Laure v Pijanih v MGL, predstavnice futurističnega sistema v srbskem znanstveno-fantastičnem filmu Ederlezi Rising, policistke, ki odkriva svojo spolno identiteto v TV-seriji Več po oglasih. Pred kratkim je nastopila v enem prvih slovenskih filmov virtualne resničnosti V jami, ki je imel premiero na beneškem filmskem festivalu.

druga nagrada Živojina Žike Pavlovića hrvaško: Snažna ljubavna priča, koju svi prepoznajemo predstavljena je na svež i žestok način. Ova iskonska priča ispričana je na izuzetno kreativan način, vođena majstorskom rukom reditelja Janeza Burgera, stvara utisak kao da je gledamo prvi put.

hrvaško: Fizičkom boli uslovljena, još više emotivnom traumom pritisnuta, protagonistica filma Ivan utjelovljuje nevjerojatnu snagu majčinskog instinkta.

angleško: Giving birth to a child is the strongest thing a woman can ever do in her live. It is painful, it is disturbing and it sets out emotions you never thought could exist.

After giving birth the instinct of motherly love often does not come directly, it needs a minute, an hour, a day, a week or maybe longer… a mother needs time to heal her frazzled and empty body and come back to the world she was living in – this is what we call childbed.

Mara is giving birth to IVAN alone in a hospital. When she comes back to her home she gets beaten up by some mafia guys because she is in love with the wrong man in the wrong society where you can trust nobody and everybody is alone. She starts an incredible journey with her baby and finds her self-confidence in her strong, deep and heavy love for IVAN in the end.

Thank you, Janez Burger, for that deep and emotional road trip. Thank you for that taboo breaking opening scene and your courage to follow a woman who just gave birth and searches for herself and for the love of her baby in a patriarchal society of corruption.

Thank you Maruša Majer! Your performance is outstanding! We could’t believe what we saw, it was courageous, deep, painful and beautiful. We can’t wait to see you soon again!

Thanks to cinematographer Marko Brdar. The look of the film you created with production designer Vasja Kokelj, costume designer Ana Savić-Gecan and make up artist Alenka Nahtigal was fantastic. We loved the reduction of colours, the simplicity, how you just stayed close to the actress and made the drama so radical.

We also thank editor Miloš Kalusek for so much suspense and composer Damir Avdić for you great music!

Giving birth to child is hard and not an easy thing to do but it sets free so much power in every woman everywhere. This price is also dedicated to every mommy in the world!

IRIS 2017

Nagrado slovenskih filmskih kritikov in kritičark na jubilejnem 20. Festivalu slovenskega filma pa podeljujemo pogumnemu in sodobnemu filmu, ki nas je prepričal na vseh nivojih svoje sporočilnosti. Realističen scenarij, ki razgalja tako krutost kot krhko naravo medčloveških odnosov, je omogočil razcvet neustrašnemu in drznemu ženskemu liku, kot ga v slovenskem filmu ne pomnimo. Presunljiva, surova in mogočna predstava Maruše Majer se nam zažre pod kožo in nas odkrito sooči z ranjeno psiho glavne akterke Mare. Občutljiv odnos med materjo in otrokom prikaže na premišljen, večplasten način, ki nas pretrese in priklene na sedež. Intenzivno zgodbo in igralsko magijo beleži hladna, a subtilna fotografija, ki nas v harmoniji z minimalistično in skoraj hipnotično glasbo popelje na tesnobno čustveno popotovanje v globine človeške ljubezni, sočutja in bolečine. Vse to govori o tem, da je delo mojstrsko orkestriral režiser, ki je iskren do svojega filma in gledalcev.

Film Janeza Burgerja Ivan je psihosocialna diagnoza današnjega časa o izgubljenosti sodobnega človeka in iskanju samega sebe. Osrednja protagonistka filma je oseba, ki ne spada nikamor oziroma ne pripada nikomur. Da bi postala to, kar mora postati, ji ne preostane drugega, kot da vzame stvari v svoje roke. Burger na pleča Maruše Majer postavi čustveno zahtevno psihološko zgodbo, ki jo skupaj spretno privedeta do zaključka brez kančka sentimentalnosti in patetike.

Nagrada Teleking se podeli dobitniku vesne za najboljši celovečerni igrani film: postprodukcijske usluge v vrednosti 5. 000 EUR.

Janez Burger je s svojim Ivanom ustvaril vrtoglav ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne izpusti vse do konca. Tako oblikovan film tvori pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji, a ne le to. Njegovo skoraj hipnotično osciliranje med čustvi hrepenenja in obupa je namreč nekaj, kar tako ali drugače poznamo vsi ljudje, zaradi česar film v resnici nagovarja tudi širše občinstvo, Burgerjev četrti celovečerec pa odlikuje tudi drzen prikaz nehvaležnega mesta, ki je v družbi še vedno dodeljen ženski.

Za Marka Brdarja je filmsko platno kot slikarsko platno, kamor sloj za slojem nanaša barve in njihove odtenke, sence in njihovo stopnjevanje, temo in svetlobo, ki dajejo filmom dodatno, čisto novo dimenzijo. Njegova kamera je kot občutljivo oko, ki živi za svoje like.

Maruša Majer je svojemu liku brez zadržkov poklonila celo sebe; svoje telo, svoj duh, svojo ranljivost in svojo zdržljivost. Vživela se je v vlogo Mare, ki ji ob rojstvu sina Ivana ni bilo dano, da bi si oddahnila in si opomogla. Fizične in čustvene zlorabe so kot porodni krči, skozi katere se je Mara iz ženske prelevila v mater. Takrat je na njenem obrazu, ki je še vedno nosilo sledi te boleče transformacije, končno zasijal nasmeh.

Srđan Koljević, Melina Koljević, Janez Burger in Aleš Čar so pripravili čvrst scenarij, ki skozi osebno dramo glavne junakinje spretno naslavlja širše družbene probleme. Ključno pri tem je, da scenarij pri konstrukciji likov ne zapada v ceneno manihejstvo in da z razvojem dogodkov nekajkrat tudi močno preseneti – ne da bi pripovedni obrati delovali kakor koli prisiljeno.

Tankočutno izdelana maska Alenke Nahtigal se Maruši Majer v filmu Ivan prilega kot druga koža. Nosi sledove njenega trpljenja ob rojstvu otroka in kasnejših fizičnih zlorab, sočasno pa deluje kot močan vizualni element, ki v gledalca prenese občutek njene skeleče bolečine, ki nas oplazi "{ la fleur de peau"...

Damir Avdić je s svojo avtorsko glasbo v filmih Družinica in Ivan ustvaril diskretno a ekspresivno glasbeno ozadje, ki o dogajanju pogosto pove veliko več kot besede, ki jih izrekajo nastopajoči. Avdićeva glasba je tesnobna in lepa hkrati, zlasti pa je izjemno filmska, saj se je avtor namesto na glasbeni razvoj osredotočil na oblikovanje vzdušja. Njegovi glasbeni motivi tako redko obsegajo več kot zgolj nekaj akordov, vendar pa prav vsak od teh zadane natanko tja, kamor meri.

Ni bil nominiran.