Žiga Virc

Sopostavljanje zgodovinske realnosti in fikcije v nagrajenem filmu povezuje fragmente v pomensko celoto in ustvarja novo resnico, hkrati pa problematizira naše sprejemanje te iste resnice in vsake druge, ki nam jo servirajo mediji. Z uporabo dokumentarne forme nas sili v razmislek o nekritičnem podeljevanju kredibilnosti in avtentičnosti vsebinam zgolj na podlagi oblike diskurza, ki ga asociiramo z resnico.

Zgodba filma je postavljena v leto 2009. Osrednji lik scenarija je France, ki se ukvarja z nenavadnim hobijem - s prijatelji, preoblečenimi v partizane, se pripravlja na bitko z nemško vojsko. In to ne na katerokoli bitko, temveč na zgodovinsko bitko za osvoboditev Trsta. Francetova žena Marija in policijski komandir Brane nimata pretiranega razumevanja za veličino njihovih osvobodilnih prizadevanj, hči Mateja pa do očetovega poslanstva izraža očiten prezir. Toda komandantu Francetu in njegovim tovarišem uspe premagati vse ovire, zasukati kolo zgodovine in osvoboditi Trst.

Virčevemu scenariju ne manjka obešenjaške igrivosti, ironičnega pogleda na ideološke obsesije malega človeka ter šaljivega slikanja namišljene moške veličine v javnosti in tihe podrejenosti v krogu družine. Scenarij govori o posameznikovi usodni določenosti z zgodovino ter njegovi nemoči, da bi se izmaknil svoji zgodovinski vpetosti. Enako gotov in osredotočen, kot je Žiga Virc v svojem scenarističnem postopku, je tudi v režiji filma. S suverenim izborom prvorazrednih igralcev (Gojmir Lešnjak kot France, Silva Čušin kot Marija, Dario Varga kot Brane) ter s premišljeno zasedbo mladih študentk igre (Anje Drnovšek za vlogo Mateje ter Nine Rakovec in Tine Potočnik za vlogi policistk) ustvari igralski ansambel, ki vdihne življenje likom ter prepriĉljivo nadgradi scenaristiĉno zasnovo likov.

Kljub zahtevnim množičnim prizorom, ki zdaleč presegajo standarde študijske filmske produkcije, ostaja Virčeva režija vseskozi osredotočena na izbrani detajl, njegov režijski nadzor nad filmom ne popusti niti za hip. Rezultat je svež, duhovit in globok film TRST JE NAŠ, za katerega si Žiga Virc zasluži tako ugledno priznanje, kot je Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani.