Janez Bricelj

Janez Bricelj je kot filmski montažer slike in zvoka v svoji bogati in dolgoletni karieri sodeloval pri več kot 170 filmskih in televizijskih delih ter tako ustvaril obsežen opus različnih filmskih montaž. Že od mladih let sta ga zanimala film in glasba, zato ne preseneča, da je v začetku 70-ih let pri Viba filmu oddal prošnjo za delo na področju montaže slike in zvoka. V tistem času so potrebovali asistenta montaže pri filmu Sreča na vrvici (1977), katerega montažer je bil legendarni Dušan Povh. Zaradi natančnosti in pozornosti, ki jo je namenil zvoku, je Bricelj kmalu iz asistenta montaže napredoval v montažerja zvoka. To je bila izjemno pomembna prelomnica v njegovem življenju, saj je po tem projektu v vlogi montažerja zvoka deloval v prvih letih svoje profesionalne poti. Med filmi, pri katerih je sodeloval kot montažer zvoka, lahko izpostavimo Praznovanje pomladi (1978) režiserja Franceta Štiglica, ki je na 25. Puljskem filmskem festivalu osvojil nagrado za najboljši zvok. Leta 1980 mu je Viba film omogočil študij ob delu na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Prvi celovečerni film, pri katerem je sodeloval kot montažer, je bil Poletje v školjki 2 (1988) režiserja Tuga Štiglica. V nadaljevanju kariere je montiral celovečerne filme številnih priznanih slovenskih filmskih ustvarjalcev, kot so Matjaž Klopčič, France Štiglic, Metod Pevec, Marko Naberšnik, Goran Vojnović idr. Za svoje delo pri celovečernem igranem filmu Piran - Pirano režiserja Gorana Vojnovića je leta 2010 na Festivalu slovenskega filma prejel nagrado vesna za najboljšo montažo. Njegov opus zaznamuje tudi podpis pod montažo mnogih kratkih igranih, animiranih in dokumentarnih filmov, med katerimi je zagotovo treba izpostaviti film (A)torzija (2002) režiserja Stefana Arsenijevića. Ker je svojo profesionalno pot začel s snemanjem in montažo zvoka ter šele pozneje postal montažer slike, se pri delu z njim to še kako pozna. Po besedah njegovih stalnih sodelavcev film najraje primerja z glasbo. Film posluša. Zanj je filmski trak na montažni mizi partitura, ki jo je treba slišati in začutiti pravi ritem, v katerem bo najbolje zazvenela. Janez Bricelj pozna film do obisti, razume njegovo zapleteno naravo in predvsem to, kako občutljiv je, kako lahko že vsaka odvečna ali manjkajoča sličica vse spremeni. S filmom zato ravna previdno, lahko znova in znova pregleduje posamezne posnetke, izbira najboljše igralske izvedbe in določa pravo dolžino kadra in sekvence. Pri tem so potrebni potrpežljivost, marljivost in sposobnost za delo v skupini. Janez Bricelj vse te lastnosti ima in zato spada med najvidnejše filmske montažerje v Sloveniji. Poleg dela v profesionalnem okolju ne smemo spregledati tudi njegovega dela s študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Sodeloval je pri več kot 30 študijskih filmih. Z gotovostjo lahko rečemo, da je sodelovanje z njim študentom odpiralo meje mogočega v procesu montaže, kar se kaže tudi v uspešnem in plodnem nadaljevanju sodelovanja z nekaterimi od njih. Pri tem ni le montiral njihovih filmov, ampak jih je bogatil s svojim znanjem in izkušnjami ter nenazadnje tudi s svojo osebno držo. Ta je bila vedno spoštljivo zadržana ter hkrati izjemno sodelovalna in naklonjena mladim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Janez Bricelj je bil vedno zvest filmu in poklicu, ki od montažerja zahteva samostojno ustvarjalno držo nekoga, ki se ne naslanja samo na scenarij, temveč v posnetem materialu išče predvsem potencial za dober film. Njegovo mojstrstvo v obvladovanju montažnih tehnik je slovenski kinematografiji vtisnilo neizbrisen pečat, zato nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo v letu 2025 prejme Janez Bricelj.