Prva predstavitev slovenskega filma v Parizu

Od 29. septembra do 2. oktobra bo v Parizu potekala prva predstavitev slovenskega filma. Občinstvu francoske prestolnice se bo predstavilo 9 filmov, od tega 5 celovečernih igranih in 4 kratki filmi. Za zahtevno pariško občinstvo dogodek nosi naslov »Festival slovenskega filma«, s podnaslovom »Slovenski film se razkriva.« Dogodek bo potekal v kinu Les 7 Parnassiens, ki se nahaja v znani četrti Montparnasse.

Pokrovitelj dogodka bo francoski igralec slovenskih korenin Stanislas Merhar, ki je ob tej priložnosti izjavil: »Slovenske korenine imam po očetu, vse svoje otroštvo sem preživljal v Kopru in Slovenijo imam za mojo domovino.«Svojo prvo filmsko vlogo je imel v filmu Kemično čiščenje iz leta 1997, v režiji Anne Fontaine. Za svoje vloge je prejel kar nekaj Cezarjev, sodeloval pa je z znanimi režiserji kot so Manuel de Oliveira, Jean-Claude Brisseau, Chantal Akerman, Michel Deville, Benoît Jacquot, Philippe Garrel idr. Stanislas Merhar se bo udeležil odprtja in zaključka pariškega slovenskega filmskega dogodka.

Predstavitev slovenskega filma bo ob 20. uri odprl večkrat nagrajeni prvenec Inventura režiserja Darka Sinka, ki je nastal v produkciji December. To bo pariška premiera filma, ki je francosko premiero imel novembra 2021 v tekmovalnem programu na mednarodnem filmskem festivalu v Arrasu. Film bo v Parizu zato predstavila direktorica festivala Nadia Paschetto. Otvoritvene projekcije se bosta udeležila režiser Darko Sinko in glavni igralec Radoš Bolčina, ki je na lanskoletnem Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljšega igralca, film pa je prejel tudi vesno za najboljšo režijo, stranskega igralca in izvirno glasbo. Film je imel svetovno premiero v sekciji Novi režiserji na lanskem festivalu v San Sebastianu. Po projekciji na festivalu v Bergamu je italijanski kritik Giuseppe Gariazzo v časniku Il manifesto zapisal: »Borisova osebna 'inventura' ne pozna konca v filmu, ki predela številne poti in stranpoti zgodbe, le ta se takoj na začetku izpostavi zaradi svoje radikalnosti, ko z originalnimi poudarki opisuje družbene negotovosti in dinamiko človeških odnosov saj ravno zaradi svojega 'minimalizma' zadene bistvo.«

Veliko zadnjih uspehov slovenskega filma je povezanih s Francijo. Leta 2016 se je v uradni program Cannes Classics uvrstila digitalno restavrirana verzija filma Dolina miru (1956) režiserja Franceta Štiglica. Leta 1957 je legendarni Sergeant Jim, ki ga je upodobil John Kitzmiller prejel zlato palmo za najboljšega igralca in se v filmsko zgodovino vpisal kot prvi temnopolti igralec s tako pomembno nagrado. Z uvrstitvijo v Cannes Classics se je film Dolina miru ponovno odkril filmskemu svetu in ga dokončno vpisal med svetovne filmske klasike.

Zato bo drugi dan v kinu Les 7 Parnassiens prva projekcija ob 19.30 namenjena ravno Dolini miru, ki ji bo sledil naš lanskoletni kandidat za oskarja Sanremo režiserja Miroslava Mandića. Ta je svojo pot začel v tekmovalnem programu na Black Nights Film festivalu v Talinu, na festivalu v Leskovcu je glavni igralec Sandi Pavlin dobil nagrado za najboljšega igralca. Manuel Betancourt je za Variety zapisal: «… če se zdi, da je to majhen film, se 'Sanremo' več kot oddolži s pravo veličino svojih tem, ki delujejo nadvse univerzalno…«

Tretji dan bo razkrival slovenske režiserke, ki so s svojimi filmi od leta 2021 v Franciji dosegle velike uspehe za slovenski kratki film: glavna mednarodna nagrada najpomembnejšega filmskega festivala kratkega filma v Clermont Ferrandu je bila podeljena filmuSestre režiserke Katarine Rešek – Kukle. Konec leta 2021 je praznoval še en slovenski film Babičino seksualno življenje mlade režiserke Urške Djukić, ki je na festivalu Les Arcs prejel posebno omembo žirije. Letos pa je Steakhouse, novi kratki animirani film režiserke Špele Čadež prejel nagrado strokovne žirije na festivalu v Annecyju. Vsi trije filmi, ki se jim bo pridružil še študentski film Otava v režiji Lane Bregar bodo na sporedu ob 19.30. Projekcije se bo udeležila Katarina Rešek – Kukla.

Na osrednjem evropskem filmskem portalu Cineuropa je Panos Kotzathanasis o filmu Sestre zapisal: »Sestre so polemični film. Katarina Kukla očitno goji zamero tako do patriarhata (in načina omejevanja žensk), kot do mentalitete malega mesta (ki ne dopušča nikakršnega prizadevanja za spremembe) in moških (ki so v filmu predstavljeni kot glavni vir na vsa vprašanja, s katerimi se srečujejo sestre)…«.

Laurence Boyce je za taisti portal o Steakhouse zapisal: »Medtem, ko bo konec filma gledalcu ostal v spominu, je film kot celota inteligenten pogled na to, kako je skrita jeza, zakopana v številnih odnosih, vedno tik pred tem, da eksplodira.«

Laurence Boyce je pri Babičinem seksualnem življenju citiral žirijo iz festivala v Tamperah, ki je ob podelitvi Grand Prixa zapisala, da je film zagotovil »močne, simbolične podobe, ki ponujajo vidnost neizrečene, brutalne resnice o nasilju v družini nad ženskami. Daje glas tistim, ki redko delijo svojo bolečino – pripadnicam starejše generacije, ki so pogumno povedale svoje osebne izkušnje.«

Ob 21.15 bo na sporedu pariška premiera filma Prasica, slabšalni izraz za žensko režiserke Tijane Zinajić, ki je na zadnjem Festivalu slovenskega filma Portorož prejela vesno za najboljši celovečerni film, scenarij, glavno žensko vlogo, stransko žensko vlogo, scenografijo, kostumografijo. Film je bil izbran tudi med desetimi evropskimi filmi za projekt Sydney - Europe! Voices Of Women In Film 2022, ki ga pripravlja European Film Promotion. O filmu je Marko Stojilković za portal Cineuropa zapisal: »Milenijska protagonistka filma Tijane Zinajić ima težave z motivacijo, inspiracijo in menstruacijo.«

Film bo v Parizu predstavila glavna igralka Liza Marijina.

Predstavitev slovenskega filma se bo v nedeljo zaključila s francosko premiero filma Orkester režiserja Matevža Luzarja, letošnjim slovenskim kandidatom za oskarja. Film je imel svetovno premiero v tekmovalnem programu festivala v nemškem Cottbusu, sledil je tekmovalni program festivala v Trstu, do sedaj je prejel dve nagradi; srebrno zvezdo za najboljšega režiserja na festivalu CineDays v Skopju in nagrado za najboljšega režiserja v programu Forward Future 12. izdaje filmskega festivala v Pekingu. Po projekciji v Trstu je kritik Cristiano Salmaso za portal Silenzio in Sala (Tišina v dvorani) zapisal: »Orkester je himna radosti - predvsem pivski - poln prazničnih plesov in veličastnih pijank, s stopnjo alkohola, ki raste s smešnostjo, vse do portreta avstrijskega para, ki bi zaradi salv smeha lahko sprožil diplomatski spor. Orkester je majhna in uspešna komedija, ki ji lahko želimo vso srečo.«

Pariške projekcije se bosta udeležila režiser Matevž Luzar in direktor fotografije Simon Tanšek.

Vse filme je sofinanciral Slovenski filmski center, ki predstavitev v Parizu organizira v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Parizu.

Vir: Slovenski filmski center