BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Slovenske režiserke v zadnjem desetletju vse izraziteje zaznamujejo domačo filmsko krajino, njihovi filmi pa dosegajo pomembna priznanja na nacionalnih in mednarodnih festivalih. Pregled filmske produkcije v obdobju 2015–2025 kaže na raznolikost avtorskih pristopov, uspehe celovečernih igranih in dokumentarnih filmov ter kratke in animirane produkcije. Hkrati se povečuje delež projektov režiserk, ki prejemajo podporo Slovenskega filmskega centra (SFC).
Pomemben pokazatelj razvoja je tudi statistika podpore filmski produkciji. V obdobju 2021–2025 je bilo v režiji žensk 33 odstotkov podprtih celovečernih filmov oziroma 18 od skupno 54, medtem ko je bil ta delež v obdobju 2011–2020 16-odstoten. Še izrazitejša je zastopanost režiserk med podprtimi celovečernimi prvenci: v letih 2021–2025 so predstavljale 58 odstotkov oziroma sedem od dvanajstih projektov.
Nataša Bučar, direktorica SFC, ob tem pove: »Ko smo začeli sistematično spremljati zastopanost žensk v slovenskem filmu, so podatki pokazali veliko zgodovinsko neravnovesje. Danes lahko vidimo, da se prostor spreminja. Več je projektov režiserk, več jih pride do realizacije, njihovi filmi pa dosegajo občinstvo, festivale in nagrade doma ter v tujini. Zame je najpomembneje, da ta premik ni več vezan le na posamezna imena, ampak da pred nami nastaja širok in raznolik prostor ustvarjalk različnih generacij in filmskih izrazov. Več avtorskih glasov pomeni bogatejšo, drznejšo in mednarodno prepoznavnejšo slovensko kinematografijo.«
Filmske zgodbe, ki odmevajo doma in v tujini
Med odmevnejšimi celovečernimi filmi zadnjih let so dela režiserk, ki so se uveljavila tako na Festivalu slovenskega filma kot na pomembnih mednarodnih festivalih. Hanna Slak je za film Rudar leta 2017 prejela vesno za najboljšo režijo, leta 2024 pa je enako priznanje prejela za film Niti besede. Urša Menart je s prvencem Ne bom več luzerka leta 2018 osvojila vesni za najboljši celovečerni film in scenarij, Sonja Prosenc pa je z Odrešitvijo za začetnike leta 2024 dosegla uspeh na festivalu Tribeca in prejela nagrado CICAE v Sarajevu. Film je na Festivalu slovenskega filma prejel tudi vesni za najboljši celovečerni film in scenarij.
Med pomembnimi uspehi novejšega obdobja je prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, ki je leta 2025 na Berlinalu v programu Perspektive prejel nagrado FIPRESCI, na Festivalu slovenskega filma pa vesno za najboljši celovečerni film. Istega leta je Petra Seliškar za dokumentarni film Gora se ne bo premaknila prejela vesno za najboljšo režijo, film pa se je uvrstil tudi na več mednarodnih festivalov, med drugim Visions du Réel, DOK.fest München in festival v Guadalajari.
Film Moja Vesna režiserke Sare Kern je leta 2022 doživel svetovno premiero v programu Generation Kplus na Berlinalu, režiserka pa je zanj prejela vesno za najboljšo režijo. Film Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc je prejel posebno omembo žirije v Karlovih Varih, medtem ko je Fantasy režiserke Kukle leta 2025 sodeloval na festivalih v Locarnu in Sarajevu.
Pomemben del domače produkcije predstavljajo tudi dokumentarni filmi. Petra Seliškar je za Telo leta 2023 prejela vesno za najboljši dokumentarni film, delo pa je bilo predstavljeno na festivalih Sarajevo Film Festival, MakeDox in FIPADOC. Dokumentarec Odpuščanje Marije Zidar je vesno prejel leta 2021, Duhovnica Maje Prettner pa je leta 2023 osvojila nagrado FIPRESCI, vesno občinstva za najboljši celovečerni film in vesno za montažo.
Kratki in animirani filmi z mednarodnim dosegom
Uspehi režiserk niso omejeni na celovečerno produkcijo. Slovenski kratki in animirani filmi redno prejemajo domača priznanja ter sodelujejo na pomembnih mednarodnih festivalih. Med najbolj odmevnimi je animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje Urške Djukić in Émilie Pigeard, ki je leta 2022 prejel evropsko filmsko nagrado za najboljši kratki film, ob tem pa osvojil tudi francosko nagrado Cesar ter Grand Prix v Tampereju in nagrado za animacijo na festivalu Go Short. Špela Čadež je za animirani film Steakhouse prejela vesno za najboljši animirani film, delo pa je bilo nagrajeno tudi s posebno omembo v Clermont-Ferrandu in nagrado žirije v Annecyju.
Med nagrajenimi kratkimi filmi izstopajo še Sestre Kukle, ki so leta 2021 prejele vesno za najboljši kratki film in nagrado občinstva na festivalu Premiers Plans d'Angers, ter Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič, ki je leta 2023 prejel vesno za najboljši kratki film in bil leta 2024 predstavljen na Tržaškem filmskem festivalu. Na področju animacije so se z vesnami uveljavili tudi filmi Liliana Milanke Fabjančič, Legenda o Zlatorogu Lee Vučko, Borbike Nike Jurman in Tri tičice Zarje Menart.
Ti dosežki potrjujejo, da kratka in animirana produkcija predstavljata pomemben prostor za razvoj novih avtorskih glasov, eksperimentiranje in mednarodno uveljavljanje slovenskega filma.
Več podpore za projekte režiserk
Statistični podatki SFC kažejo, da se je zastopanost režiserk povečala na več področjih filmskega ustvarjanja. Pri celovečernem igranem filmu se je delež podprtih projektov režiserk z osmih odstotkov v obdobju 2015–2020 povečal na 20 odstotkov v obdobju 2021–2025. V primerjavi z obdobjem 2011–2020 se je v obdobju 2021–2025 delež podpore režiserkam povečal za 12 odstotnih točk pri celovečernem igranem filmu, za štiri odstotne točke pri prvencih in kratkem igranem filmu ter za kar 27 odstotnih točk pri celovečernem dokumentarnem filmu. Izrazit napredek je zaznaven tudi pri kratkem animiranem filmu, kjer se je delež povečal za 35 odstotnih točk.
Projektom avtoric je bilo v obdobju 2021–2025 namenjenih 29 odstotkov analiziranih sredstev oziroma 9,344 milijona evrov. V predhodnem desetletju, med letoma 2011 in 2020, je ta delež znašal 16 odstotkov oziroma 5,64 milijona evrov. Podatki kažejo na povečanje obsega podpore ter na postopno širjenje možnosti za razvoj in realizacijo filmskih projektov režiserk.
Novi filmi in avtorice na 29. Festivalu slovenskega filma
Leto 2026 prinaša nove projekte režiserk in nadaljevanje njihove prisotnosti v slovenski filmski produkciji. V pripravi je trenutno 7 celovečernih igranih filmov režiserk S pogledom na morje Katarine Morano, Azra Tijane Zinajić, Najsrečnejši dan Sonje Prosenc in Sama z Maro Sare Kern. Na razpisu za leto 2026 pa sta bila podprta filma Noč je dolga in tiha Eme Kugler in Okus snega Katje Colja. Predvideno je tudi dokončanje filma Drobna ptica režiserke Maje Križnik.
Med kratkimi igranimi filmi sta bila podprta filma Do pasu v vodi režiserke Barbare Zemljič ter Iso Tinkare Klipšteter.
Pomemben pregled aktualne produkcije bo ponudil 29. Festival slovenskega filma Portorož, ki bo potekal od 13. do 18. oktobra 2026. Festival bo predstavil 126 filmov, od tega 73 v tekmovalnem programu.
Med celovečernimi filmi režiserk v tekmovalnem programu bodo Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič, Vse, kar je narobe s tabo Urše Menart, dokumentarni film Upornica Anne M. Bofarull ter Odsev reke Andreee Cristine Borțun. Program bo dopolnil tudi igrano-dokumentarni film Juha z arzenikom Alme Lapajne.
Kratki in animirani filmi bodo zastopani z deli Hiška Nike Jurman, Plavutarji Veronike Hozjan, Julka Valerije Cozzarini, Nihče ni nikoli gledal slonov kot ti Sandre Jovanovske, Nihče ni nič rekel Tamare Todorović in Veter v krila Sonje Tarokić. V študijskem tekmovalnem programu bodo prikazani filmi Duša, kaj želiš? Gitice Jakopin, Vse, kar sem kadarkoli želela slišati Eme Paš in Ženska in krokodil Andreje Brulc. Pregledni program bo ponudil tudi filma Bolniška Neje Sajovic in Dislocirana enota: Kosovel Margarete Kržič.
Raznolikost kot temelj prihodnosti slovenskega filma
Pregled preteklega obdobja kaže na raznoliko ustvarjalnost slovenskih režiserk, ki se uveljavljajo v igranem, dokumentarnem, kratkem in animiranem filmu. Njihova dela prejemajo najvišja nacionalna priznanja, sodelujejo na uglednih mednarodnih festivalih in odpirajo prostor novim generacijam filmskih ustvarjalk.
Povečevanje deleža podprtih projektov režiserk in sredstev, namenjenih njihovim projektom, je pomemben kazalnik razvoja slovenskega filmskega prostora. Obenem nagrade, festivalske uvrstitve in raznolikost aktualne produkcije potrjujejo, da režiserke pomembno prispevajo k umetniški, vsebinski in mednarodni prepoznavnosti slovenskega filma.
Vir: Slovenski filmski center
