Maja Weiss

So avtorji, ki sledijo času, in so tisti, ki ga premikajo. Maja Weiss sodi med slednje. Njena več kot petintridesetletna ustvarjalna pot ne obsega le izjemnega opusa, temveč v zgodovini slovenskega filma pušča trajen pečat. Kot prva režiserka v samostojni Sloveniji je posnela celovečerni igrani film Varuh meje in vstopila v prostor, ki je bil tedaj izrazito domena moških. Za ta korak sta bila potrebna pogum in trdna avtorska drža. Njen prvenec je požel izjemen mednarodni uspeh: na Berlinalu je prejel nagrado Manfreda Salzgeberja za najbolj inovativen evropski film, Maja Weiss pa vesno za režijo in nominacijo Evropske filmske akademije. S tem je slovenski film samozavestno postavila na svetovni zemljevid. Toda to ni bil osamljeni dosežek, temveč začetek raznolike ustvarjalne poti. Maja Weiss ni zgolj avtorica »fantastične romantike« igranih del, kot so lani ob predvajanju filma Instalacija ljubezni ob njeni šestdesetletnici zapisali v Kinoteki, je tudi najplodovitejša slovenska dokumentaristka ‒ dokumentarni film Cesta bratstva in enotnosti je bil na festivalu IDFA uvrščen med tri najboljše dokumentarne filme v tekmovalnem programu celovečernih digitalnih filmov, njena dela ‒ nagrajevana in prikazana po vsem svetu vse od zgodnjih portretov do mednarodno odmevnih filmov, ustvarjenih s Tomom Križnarjem ‒ pa so mdr. prejela tudi nagrado Amnesty International. Njeno ustvarjanje zaznamujeta jasna etična drža in občutljiva obravnava družbenih tem. Kamera Maje Weiss nikoli ni gledala stran od človeka, niti takrat, ko je bilo najtežje gledati. To potrjujejo filmi, kot so Fant, pobratim smrti, Židi na Slovenskem, Odkrivanje skritega spomina Angele Vode in Zajeti v izviru ‒ Slovenski otroci Lebensborna (za slednjega je lani prejela nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo). Avtobiografski dokumentarec My Way 50 pa razkrije avtorico, ki kamero z iskrenostjo in humorjem pogumno obrne tudi proti sebi. Njena filmografija – pri večini svojih filmov je tudi scenaristka – obsega več kot petdeset naslovov, prikazanih na več kot 150 festivalih, in razkriva avtorico izjemnega razpona ‒ od igranega psihotrilerja do intimnega eseja, od biografskega portreta do politično angažiranega dokumentarca. Kot glasnica prezrtih je vedno verjela, da film ni le umetnost, temveč tudi moralna drža. Kot sama rada pove, se nikoli ne bo nehala učiti. Prav to je ena temeljnih lastnosti velikih avtorjev: ne mirujejo v doseženem, marveč ostajajo radovedni, odprti in vedno znova pripravljeni prisluhniti svetu okoli sebe. Ta notranji nemir ohranja njen pogled živ in njen film stalno v dialogu s časom. Njen vpliv pa vselej presega filmsko platno. Kot pedagoginja in mentorica že desetletja vodi filmske delavnice za otroke in mlade, mnogi med njenimi nekdanjimi varovanci danes soustvarjajo profesionalni filmski prostor. Je soustanoviteljica produkcijske hiše Bela film, dolgoletna članica strokovnih združenj ter nekdanja predsednica Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev; skupnosti, ki jo je pomagala oblikovati z isto predanostjo, s kakršno ustvarja filme. S svojo strokovno in osebno integriteto je vztrajno opozarjala tudi na pomen enakovrednejšega prostora za režiserke ter pomagala soustvarjati okolje, ki ga danes razumemo kot samoumevnega. Maja Weiss je pionirka, ne zato, ker je bila prva, temveč zato, ker za njo prostor ni bil več enak. Zato je danes povsem naravno, da nagrado za življenjsko delo – po 46 prejetih mednarodnih in nacionalnih nagradah – prejme avtorica, ena najvidnejših slovenskih filmskih režiserk, ki slovenskega filma ni le soustvarjala, temveč mu je dajala glas, širino in pogum. Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, februarja 2026

Izpostavljamo delo Maje Weiss Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, v katerem arhivski material postane kreativni in čustveni gradnik zgodbe.

Mednarodni festival dokumentarnega filma 2020 podeljuje plaketo scenaristki in režiserki Maji Weiss za izjemen pridonos k razvoju slovenskega dokumentarnega fima DOKUMENTARNO IME 2020.

Maja Weiss je režiserka in scenaristka. Na AGRFT v Ljubljani je diplomirala iz filmske in televizijske režije. Njena filmografija vključuje več kot petdeset filmov različnih dolžin in žanrov, z izbranimi tematikami (Černobil, Nube, Darfur, žrtve totalitarnih režimov, ostanki nekdanje skupne države, delavski razred, nacionalizem, ksenofobija, begunci, ukradeni otroci itd.). V svojih delih pogosto angažirano obravnava različna družbenopolitična vprašanja. Za dosedanje delo je prejela več kot trideset domačih in tujih nagrad, njen celovečerni prvenec Varuh meje (2002) pa je ob številnih mednarodnih nagradah prejel tudi nagrado na berlinskem filmskem festivalu Berlinale za najbolj inovativen evropski film. Ustanovila je dve produkcijski hiši, Bela Film in Zavod Maja Weiss. V letih od 2005 do 2007 je predsedovala Društvu slovenskih filmskih ustvarjalcev.

Viktorji 2012

Viktorji 2009

Viktorji 2009

Viktorji 2005

Viktorji 2003

Maja Weiss je pokazala močan in oseben režijski slog, katerega razpoznavnost in odlika je tudi ukvarjanje s sodobnimi relevantnimi temami, kot so nestrpnost, nacionalizem in strah do drugačnosti.

kategorija: Alpske in tuje kulture

angleško: To create this exceptional work, the passion and courage loudly professed by so many film-makers in the adventure field was a mere conditio sine qua non, silently accepted as the undertaking began and uncommented when it was completed. In spite of crippling shooting conditions and an all but insane level of physical risk, the result is a document of professional appearance, written in a very personal hand. This film finally blasts a window into a wall of brutally imposed isolation no-one had dared to penetrate for more than a decade.

Dokumentarno delo nam posreduje iskreno zavzetost za usodo nubskega naroda, podvrženega strahotnemu genocidu. Avtorja sta dokumentarne fragmente uspela preliti v filmsko prepričljivo in humanitarno dejanje.

Viktorji 1999

Gre za resnično moderen dokumentarni film, road movie s smislom, ki je hkrati oseben in družbeno reflektiven. V tem težkem žanru je režiserki uspelo zaokrožiti strukturo, kljub barviti množici socialno in nacionalno mešanih likov, ki delujejo spontano in neposredno, saj avtorica ni režirala likov, marveč film.

Najboljši kratki film - 15 minut ali več