Jožko Rutar

Nežna in globoko človeška zgodba o odraščanju v filmu Kaj ti je deklica režiserke Urške Đukić ponuja lekcijo za vse generacije: nič ni nikoli dokončno, vsi smo nekakšno 'delo v nastajanju' – nedokončani, ne glede na to, koliko smo stari. Navdušili so nas igralski nastopi, izjemna ekonomičnost scenarija ter pravzaprav vsi drugi filmski elementi. Najmočnejše sporočilo filma pa ostaja jasno: nihče nima pravice, da utiša tvoj glas.

Hanna Slak je s pomočjo slovenskih koproducentov Mihe Černeca in Jožka Rutarja v nemškem prostoru in z nemškimi igralci ustvarila izvrstno intimno dramo o materi in sinu, o potlačenih in neizrečenih stvareh, ki čakajo, da privrejo na plano.

Jan Cvitkovič v filmu Vem skonstruira malo mojstrovino, ki dekonstruira vsak konvencionalni pogled na film kot golo pripovedovanje zaključene zgodbe. Film prerašča v odprto metaforo, ki kot japonski haiku zadene na ravni čiste podobe, ki v sebi nosi vse in nič. Šus v glavo.

Janezu Burgerju je uspelo realizirati izjemno preprosto in izvirno idejo v neverjetno doslednem in učinkovitem slogu.

Za filmsko nadgradnjo plesnega projekta S.K.I.N. skupine En-Knap, v kateri izstopajo izjemno natančna zvočna, glasbena in vizualna kompozicija.