BAZA SLOVENSKIH FILMOV
37. tržaški filmski festival bo potekal od 16. do 24. januarja. Program, ki nosi naslov Divje vrtnice in je posvečen evropskim režiserkam, bo letos slavil ženske glasove v slovenski kinematografiji. Potekal bo v Teatro Miela od 17. do 19. januarja.
Program vključuje 13 celovečernih in 10 kratkih filmov, vključno z uspešnimi prvenci in naslovi, ki so se uveljavili na mednarodnih festivalih: zgodbe o življenju in odkritjih, o družbi, ki je oddaljena in hkrati presenetljivo blizu. Po predstavitvah ženskih avtoric iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije bodo v središču pozornosti slovenske režiserke, ki s svojimi zgodbami gledalce popeljejo v dogodke, umeščene – če ne že v namišljen čas – na obrobje Italije in v srednjo Evropo.
Slovenija bo predstavljena v programu, ki ga festival zadnjih nekaj let posveča filmskim ustvarjalkam iz Srednje in Vzhodne Evrope, kurirala pa ga je Nerina T. Kocjančič, vodja promocije in distribucije v Slovenskem filmskem centru, s ciljem promocije novih ženskih pogledov. V uvodniku festivalskega kataloga je med drugim zapisala: »V zadnjih letih so se uveljavili tudi ženski dokumentarni pogledi, ki jih je naprej pogumno ustvarjala samo, zdaj že veteranka Petra Seliškar, ki so se ji pridružile še Nina Blažin, Maja Doroteja Prelog in Maja Prettner. Sicer pa je dokumentarni film tisto področje filmskega ustvarjanja, ki zahteva potrpljenje, za kar so slovenske filmske avtorice že dokazale, da so še posebej usposobljene. Ženske režiserke v slovenskem filmu dokazujejo, da se znajo spopadati z izzivi, ki jih prinašajo nižji proračuni, tudi zato, ker imajo zgodbe, ki jih želijo povedati. Njihovi filmi so v zadnjih letih prinesli sveže, raznovrstne zgodbe, ki se dotikajo različnih tem.«
Program Divje vrtnice obsega 13 celovečernih filmov, tako dokumentarnih kot igranih, ter 10 kratkih filmov režiserk, ki bodo občinstvo zagotovo navdušili s svojimi deli.
»Slovenska kinematografija je na Tržaškem filmskem festivalu vedno igrala ključno vlogo, saj prinaša prepoznaven in močan glas v filmski krajini srednje in vzhodne Evrope. Kot festival, ki daje prostor regionalnim talentom in vzhajajočim filmskim ustvarjalcem, Trst slovenski kinematografiji ponuja edinstveno platformo za predstavitev izvirnih pripovedi, pogosto zasidranih v kompleksni zgodovini in kulturni identiteti države. Ta povezanost omogoča globlje razumevanje med slovenskimi filmskimi ustvarjalci in mednarodnim občinstvom ter hkrati spodbuja čezmejno sodelovanje. S poudarkom na slovenski kinematografiji festival ne slavi le njenih umetniških dosežkov, temveč tudi krepi kulturne vezi med Italijo in Slovenijo. Trst tako postaja ključno stičišče, pravo kulturno središče za izmenjavo idej v regiji in posebno mesto za slovenske filmske ustvarjalce. Moja povezanost s slovensko kinematografijo ni zgolj profesionalna – zaznamuje jo tudi dolgoletna zgodovina prijateljstev, raziskovanj in čudovitih odkritij,« je povedala Nicoletta Romeo, umetniška direktorica festivala, ki je nedavno prejela naziv prijateljica slovenskega filma in bila častna gostja lanskega 28. Festivala slovenskega filma v Portorožu.
Med predstavljenimi filmi sta Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić, ki ga v Italiji distribuira Tucker Film. Film je nominiran med petimi filmi za najboljši prvenec za Evropsko filmsko nagrado in je slovenski kandidat za oskarja v letu 2026 - zgodba o prijateljstvu in začetnih konfliktih med dekleti, predvsem pa o prebujanju ženske čutnosti. Debitantski film, ki je bil februarja lani prikazan na Berlinalu in Fantasy režiserke Kukle, ki se s svojim prvim celovečernim filmom (premierno prikazanem na zadnjem filmskem festivalu v Locarnu in bo italijansko premiero doživel v tekmovalnem programu osmih igranih filmov), loteva ključnih vprašanj, povezanih s prehodom v odraslost, s tremi junakinjami v zgodnjih dvajsetih, ki se podajajo na pot odkrivanja kompleksnosti spola, želje in iskanja samih sebe. V okviru mednarodnega soprodukcijskega foruma Ko vzhod sreča zahod tržaškega festivala in v tekmovalnem delu izdaje leta 2024 se v selekcijo vrača dokumentarni film Maje Doroteje Prelog Cent'anni. Film portretira Blaža, ki je preživel neozdravljivo bolezen in se poda na naporno zmagovalno dirko Giro d'Italia, v pričevanju brez zavor, posvečenem ljubezni in spremembam.
Na programu sta tudi Duhovnica Maje Prettner, ki je bila predstavljena na filmskem festivalu v Torinu leta 2024, intimna in eksistencialna zgodba o luteranski duhovnici in Telo Petre Seliškar, premierno prikazan na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2024 in tokrat s prvo festivalsko projekcijo v Italiji. Snemanje te občutljive raziskave izjemnega življenja in kompleksnega notranjega sveta ženske, ki se bori z redko avtoimunsko boleznijo, je potekalo več kot dvajset let. Od filma Slepa pega Hanne Slak, ki je od filmskega festivala v Locarnu leta 2002 potoval med Rotterdamom, Chicagom, Gentom in Solunom, do filma Instalacija ljubezni Maje Weiss, ki je leta 2007 prejel posebno omembo v tekmovalnem programu celovečernih filmov na 19. filmskem festivalu prav v Trstu, pa vse do dela Sonje Prosenc, gostje zadnjega tržaškega festivala s filmom Odrešitev za začetnike, tokrat pa se bo predstavila s filmom Zgodovina ljubezni, ki je prejel posebno omembo žirije na filmskem festivalu v Karlovih Varih leta 2018. Na ogled pa bodo tudi večkrat nagrajeni prvenci Ne bom več luzerka Urše Menart, Moja Vesna Sare Kern in Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič, ki je na zadnjem filmskem festivalu v Torinu prejela posebno nagrado žirije. Od dokumentarnih filmov si bo občinstvo lahko ogledalo še V tišini življenja Nine Blažin, ravno tako predvajanem na filmskem festivalu v Torinu leta 2024 in Ne pozabi me Anje Medved, ki smo ga lahko videli na zadnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
Med kratkimi filmi se bodo na velikem platnu zvrstili naslovi kot so Srečno, Orlo! (2016) režiserke Sare Kern, ki so ga občudovali v tekmovalnem programu na 73. beneškem filmskem festivalu in filmskem festivalu v Trstu leta 2017, Raj Sonje Prosenc (2019) in Sestre (2021) Kukle. Še ena režiserka, ki očara v programu celovečernih filmov in je prisotna tudi s kratkim Babičino seksualno življenje (2021) Urška Djukić, ki skupaj z Émilie Pigeard prikaže zgodbo skozi glasove babic, o položaju slovenskih žensk v prvi polovici 20. stoletja in je leta 2023 prejel tudi nagrado Evropske filmske akademije (EFA) in nagrado za najboljši kratki animirani film na podelitvi nagrad César 2023. Na programu bo tudi kratki animirani film Steakhouse Špele Čadež, ki je med drugim osvojil nagrado žirije v Annecyju, posebno omembo v Locarnu leta 2021 in se uvrstil v ožji izbor za kategorijo »najboljši animirani kratki film« na 95. podelitvi oskarjev. Na ogled bodo tudi Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič (2023) ter kratki animirani Hobotnica banana mišmaš Milanke Fabjančič (2023), Tri tičice Zarje Menart (2024), Onkraj obraza Anje Resman (2024) in Maček med vrati Ane Čigon (2024).
Za otroke in izven okvirjev
Slovenski filmi bodo prisotni še v dveh kategorijah. Animirani celovečerni film Zgodbe iz čarobnega vrta v režiji Leona Vidmarja, Davida Súkupa, Patrika Pašše in Jean-Clauda Rozeca bo predstavljen v programu za otroke. Tudi ta film se v kategoriji animiranih filmov za najboljši celovečerni animirani film in najboljši evropski film poteguje za letošnjo Evropsko filmsko nagrado.
V programu, ki nosi naslov Izven okvirjev, bodo prikazali dva slovenska filma: Zemljo krast režiserja Žiga Virca in manjšinsko soprodukcijo Veter, govori mi režiserja Stefana Djordjevića.
Festival je prvi in najpomembnejši italijanski dogodek, ki predstavlja srednjeevropsko in vzhodnoevropsko kinematografijo. Na festivalu bodo predstavljeni igrani filmi, dokumentarni filmi, kratki filmi, mojstrske delavnice in srečanja z ustvarjalci, od velikih mojstrov do novincev, režiserjev in igralcev ter njihove zgodbe, ki znajo graditi mostove med Vzhodom in Zahodom. Festival, ki se je rodil na predvečer padca berlinskega zidu, predstavlja privilegirano opazovalnico sodobne družbe in ponuja kritičen pogled na današnje probleme: od neenakosti do migracij, od vprašanja spola do državljanskih pravic, od vzhajajočih nacionalizmov do mej in pluralnih identitet. Ponuja multietnično in razdrobljeno vizijo Nove Evrope, stičišče glasov in držav v nenehni preobrazbi v križišču kultur. Festivalski program bo objavljen v petek, 9. januarja.
Ko vzhod sreča zahod
Med festivalom bo (od 18. do 20. januarja) že 16. leto potekalo tudi strokovno srečanje When East Meets West (WEMW), ki je posvečeno producentom, izdajateljem televizijskih programov, filmskim tržnicam, italijanskim in evropskim filmskim skladom, kamor so se tudi letos uvrstili slovenski filmski ustvarjalci. V program soprodukcijskih srečanj se je uvrstila produkcijska hiša Studi Virc s projektom Tujek. V program This is it, ki predstavlja filme v postprodukciji z italijanskim soproducentom, pa se je uvrstil film Drobna ptica v produkciji December.
Večina filmov je nastala s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.
Vir: Slovenski filmski center
