Tomaž Grom

Tomaž Grom se je v zadnjih letih izkazal kot eden najzanimivejših umetnikov pri nas. Kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, iniciator dogodkov, snemalec, režiser, vodja Zavoda Sploh se je uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru. Grom se glasbe loteva odprto in v dialogu s časom in prostorom, v katerem živi. »Odprto« pomeni soočanje idej, izzivov, tveganje, eksperiment in neposreden stik s publiko. Odlikuje ga prepoznaven zvočni in širše umetniški izraz. Njegova praksa lucidno vstopa v polja glasbe, poezije, sodobnega gledališča in plesa, filma, videa, sodobne in večmedijske umetnosti. Kot basista ga lahko slišimo na improvizacijskih dogodkih po Evropi in na kritiško priznanih ploščah. Z zasedbo Oholo! na plošči Šiba (2024) zvedavo dreza in širi polje sodobnega jazza. Njegova glasba živi v živi improvizacijski interakciji, kot solo ali v zasedbah z Zlatkom Kaučičem, Ireno Z. Tomažin, Axlom Dörnerjem, Samom Kutinom in drugimi. Komponirana glasba, ki jo ustvarja, se rojeva iz vozljanja različnosti, poigrava se z raziskovalno kreativnostjo, ruši vzorce in konvencije. Vse to odstira kompozicija My Wish is Your Command (2024) za mednarodno zasedbo Šalter Ensemble. V triu s Primožem Čučnikom in Anjo Pepelnik in v večumetnostnem koncertu Zdej lohk spokam, zdej lohk grem (2024) drzno in eskperimentalno poseže v polje poezije in zvočnosti. Njegov nagrajeni film Ne misli, da bo kdaj mimo (2023) uspe kruto usodo iz svojega zasebnega življenja prikazati na celovit, izviren in presunljiv način. Tudi v njegovem vizualnemu izrazu se odstira skrajno glasbeni smisel v svoji strukturi in ritmu. Izrednega pomena za razvoj neodvisne produkcije, ustvarjanje mreže na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni pa je tudi njegovo delovanje umetniškega vodje Zavoda Sploh.

Nagrado v vrednosti 100€ kurira Albedo aps italijansko: Per la capacità e il coraggio di trasformare l’intima testimonianza di una perdita inenarrabile in un’opera densa di vita, caratterizzata da una libertà totale di espressione stilistica. Grazie al personalissimo e toccante lavoro di rielaborazione delle fotografie familiari, il film concretizza il perfetto equilibrio tra home movies ed espressione artistica. Alla stregua di una partitura musicale, l’opera orchestra le diverse le tracce del ricordo, tra foto, filmini di famiglia, animazioni in stop motion, frame di esecuzioni musicali e riflessioni sulla memoria e sull’amore come in una performance musicale.

Ne misli, da bo kdaj mimo je povsem samosvoj film z močnim emotivnim nabojem, ki zahteva prisotnega gledalca_ko. Eksperimentalen in enigmatičen, a hkrati subtilen, iskren in asociativno odprt. Kamera je ves čas v gibanju, kamorkoli bi zavila, se zdi, bi našla novo zgodbo. Nehnehno razpira nove prostore in v banalnosti vsakdana najde poezijo. Film kot ritual, kot nuja, ki bolečino pretvarja v lepoto.

Glasba v eksperimentalnem filmu Ne misli, da bo kdaj mimo s ponavljajočim se minimalističnim motivom in bobnečimi tišinami pretresljivo naznanja minevanje časa ter v gledalcu_ki sproža intenzivne odzive in mešana občutja.

Nagrada za najbolj celovito filmsko stvaritev gre filmu, ki je v vseh ozirih perfekten, čeprav vsakdanje življenje, ki ga tako zvesto, pogumno in nevsiljivo ponazarja, to vsekakor ni. Ta film je izpoved, pesem, trenutek, žalostinka, hvalnica, blagohotnost, naklonjenost in tudi najbolj stvarna okrutnost. Vse z namenom, da nas nagovori in se zareže v najgloblji kotiček človeške duše. V sami srčiki iste točke, kjer nas najbolj boli, očitno lahko tudi najbolj ljubimo. Nagrada za najboljši film gre režiserju in pričevalcu Tomažu Gromu, za dokumentarni film, za katerega se zdi, da ga je režiralo kar življenje samo – Komaj čakam, da prideš.

Glasbenik in vsestranski umetnik Tomaž Grom s senzibilnim in igrivim prepletanjem raznovrstnega filmskega gradiva in fotografij pogumno vzpostavlja intimen in ganljiv dialog s svojimi spomini in notranjimi občutji. V kompleksni dokumentarni obliki, ki mestoma vključuje prvine domačega filma, podobe dihajo z avtorjevo glasbo.

angleško: Experimental short film where family, life, experiences form a very powerful and attractive collage. Story of many stories. Life in its fullness and dynamism. Originality and naturalness united. And enormous expressiveness and creativity in each scene that we can enjoy. The public has decided to give him this award. The public is wise. Well, it's a unique film. Marvelous!