Janez Burger

Na začetku je bila tema, natrgana s kriki nasilja in jasnim klicem na pomoč. Vsi so ga slišali, a nihče ni pritekel. Nočni napad pred domačim pragom in utopljeni begunci v Sredozemlju so postali del iste, prek zaslonov opazovane (ne)resničnosti. Vseprisotnosti zla ne zmoremo več mikrolocirati, zato tudi ne znamo odgovorno ukrepati. Odsotnost aktivnega moralnega delovanja nas peha v izgubo smisla nasploh, pri čemer s pasivno držo opazovalcev gladimo svoj utrip vse tja do ravne črte. In na koncu je spet le še tema, v katero penetrira zvok rešilca, ki tokrat prihaja po – nas? Film Opazovanje je brutalno luciden prerez postutopičnega razkroja skupnosti, v katerem smiselnosti preživetja drugih ne opazimo niti takrat, ko je ogroženo že naše lastno.

druga nagrada Živojina Žike Pavlovića hrvaško: Snažna ljubavna priča, koju svi prepoznajemo predstavljena je na svež i žestok način. Ova iskonska priča ispričana je na izuzetno kreativan način, vođena majstorskom rukom reditelja Janeza Burgera, stvara utisak kao da je gledamo prvi put.

angleško: Giving birth to a child is the strongest thing a woman can ever do in her live. It is painful, it is disturbing and it sets out emotions you never thought could exist.

After giving birth the instinct of motherly love often does not come directly, it needs a minute, an hour, a day, a week or maybe longer… a mother needs time to heal her frazzled and empty body and come back to the world she was living in – this is what we call childbed.

Mara is giving birth to IVAN alone in a hospital. When she comes back to her home she gets beaten up by some mafia guys because she is in love with the wrong man in the wrong society where you can trust nobody and everybody is alone. She starts an incredible journey with her baby and finds her self-confidence in her strong, deep and heavy love for IVAN in the end.

Thank you, Janez Burger, for that deep and emotional road trip. Thank you for that taboo breaking opening scene and your courage to follow a woman who just gave birth and searches for herself and for the love of her baby in a patriarchal society of corruption.

Thank you Maruša Majer! Your performance is outstanding! We could’t believe what we saw, it was courageous, deep, painful and beautiful. We can’t wait to see you soon again!

Thanks to cinematographer Marko Brdar. The look of the film you created with production designer Vasja Kokelj, costume designer Ana Savić-Gecan and make up artist Alenka Nahtigal was fantastic. We loved the reduction of colours, the simplicity, how you just stayed close to the actress and made the drama so radical.

We also thank editor Miloš Kalusek for so much suspense and composer Damir Avdić for you great music!

Giving birth to child is hard and not an easy thing to do but it sets free so much power in every woman everywhere. This price is also dedicated to every mommy in the world!

Nagrado slovenskih filmskih kritikov in kritičark na jubilejnem 20. Festivalu slovenskega filma pa podeljujemo pogumnemu in sodobnemu filmu, ki nas je prepričal na vseh nivojih svoje sporočilnosti. Realističen scenarij, ki razgalja tako krutost kot krhko naravo medčloveških odnosov, je omogočil razcvet neustrašnemu in drznemu ženskemu liku, kot ga v slovenskem filmu ne pomnimo. Presunljiva, surova in mogočna predstava Maruše Majer se nam zažre pod kožo in nas odkrito sooči z ranjeno psiho glavne akterke Mare. Občutljiv odnos med materjo in otrokom prikaže na premišljen, večplasten način, ki nas pretrese in priklene na sedež. Intenzivno zgodbo in igralsko magijo beleži hladna, a subtilna fotografija, ki nas v harmoniji z minimalistično in skoraj hipnotično glasbo popelje na tesnobno čustveno popotovanje v globine človeške ljubezni, sočutja in bolečine. Vse to govori o tem, da je delo mojstrsko orkestriral režiser, ki je iskren do svojega filma in gledalcev.

Film Janeza Burgerja Ivan je psihosocialna diagnoza današnjega časa o izgubljenosti sodobnega človeka in iskanju samega sebe. Osrednja protagonistka filma je oseba, ki ne spada nikamor oziroma ne pripada nikomur. Da bi postala to, kar mora postati, ji ne preostane drugega, kot da vzame stvari v svoje roke. Burger na pleča Maruše Majer postavi čustveno zahtevno psihološko zgodbo, ki jo skupaj spretno privedeta do zaključka brez kančka sentimentalnosti in patetike.

Nagrada Teleking se podeli dobitniku vesne za najboljši celovečerni igrani film: postprodukcijske usluge v vrednosti 5. 000 EUR.

Janez Burger je s svojim Ivanom ustvaril vrtoglav ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne izpusti vse do konca. Tako oblikovan film tvori pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji, a ne le to. Njegovo skoraj hipnotično osciliranje med čustvi hrepenenja in obupa je namreč nekaj, kar tako ali drugače poznamo vsi ljudje, zaradi česar film v resnici nagovarja tudi širše občinstvo, Burgerjev četrti celovečerec pa odlikuje tudi drzen prikaz nehvaležnega mesta, ki je v družbi še vedno dodeljen ženski.

Srđan Koljević, Melina Koljević, Janez Burger in Aleš Čar so pripravili čvrst scenarij, ki skozi osebno dramo glavne junakinje spretno naslavlja širše družbene probleme. Ključno pri tem je, da scenarij pri konstrukciji likov ne zapada v ceneno manihejstvo in da z razvojem dogodkov nekajkrat tudi močno preseneti – ne da bi pripovedni obrati delovali kakor koli prisiljeno.

hrvaško: Autor filma Janez Burger prepoznao je važnost dokumentiranja svih faza stvaralaštva jednog od najvažnijih angažiranih umjetnika ovih prostora.

Janezu Burgerju je uspelo realizirati izjemno preprosto in izvirno idejo v neverjetno doslednem in učinkovitem slogu.

Za inventivno režijo, s katero Jan Cvitkovič usmerja dovršeni scenarij, s čimer uspešno spaja komedijo in tragedijo.

Režiser trdno drži vse niti v svojih rokah, ne dopusti obliki, da bi prerasla vsebino, pač pa tankočutno zgradi prepričljivo celoto, ne da bi čez široko platno na veliko napisal: To sem jaz naredil.

Če stojijo posamezni deli, stoji tudi celota. Ruševine, ki bodo še dolgo stale. Najboljši film letošnjega festivala.

Nagrada za najboljši film po izboru režiserjev v tekmovalnem programu.

Obrazložitev žirije občinstva:

Film V Leru se pogumno in poglobljeno loteva temeljnih eksistencialnih problemov mladih. Režiserju in igralcem je uspela umetniško polna in zrela upodobitev sodobne stvarnosti. Kljub temu, da se film loteva povsem vsakdanjih življenskih zgodb, niti za hip ne zdrsne v banalnost, oziroma v klišejsko upodabljanje stvarnosti. Film se odlikuje tudi po psihološko pronicljivih situacijah in dialogih, ki jih zaznamuje večplastnost in izvirnost.

Zaradi simpatične neposrednosti, zgovornega minimalizma in spretne uporabe vizualnih komponent v narativne namene. V leru je preprost film o preprostih ljudeh, brez olepšavanja in nepotrebnih dodatkov. Režiser ima izjemen občutek za kadriranje in detajl, za delo z igralci - naturiščiki, kar daje filmu podobo emocionalno toplega in zrelega dela.

Žirija kritikov Fipresci podeljuje svoje priznanje filmu V leru režiserja Janeza Burgerja v produkciji E-Motion filma iz Ljubljane. Žirija v sestavi Neva Mužič, Gorazd Trušnovec in Marjan Strojan se je soglasno odločila, da nagradi najbolj sveže, izvirno in duhovito delo letošnjega festivala, film s prepričljivo atmosfero, odlično kamero ter z dobro odigrano zgodbo, ki gradi na ljudeh, ne na konceptih.

Zaradi enostavnosti, nepretencioznosti in odlične karakterizacije, kjer stranski liki niso zanemarjeni in kjer forma večih mladih, smiselno sestavljenih in uravnoteženih zgodb sestavlja zaokroženo celoto. Žirija poudarja duhovite dialoge, ki funkcionirajo tudi po tem, ko so le-ti izgovorjeni.

Diploma festivalske žirije za drugi najboljši celovečerni film