MOL - Mestna občina Ljubljana

p. Andraž Arko in ekipa filma Plečnikov skriti biser

“Igralka Ajda Smrekar, članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, je prepoznaven obraz gledališke in filmske krajine, ki jo odlikuje sodoben, svež in živahen igralski temperament, nekakšen dinamizem mlad(ostn)ih urbanih generacij, ki se neločljivo vpenja v osebnostno, ustvarjalno in kulturno širino igralke ter oplaja z zrelim, poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti.”

“Režiserka v središče svojih zgodb postavlja ženske, s prepletanjem različnih form – animacije, fikcije ter različnih oblik eksperimentalnih tehnik ustvarja hibridne vizualne pripovedi. Pri svojem delu se ne boji biti kritična in angažirana in tako iz njenih del veje kritični premislek o družbeni realnosti ter želja, da bi s svojim delom opominjala ter opozarjala. S svojim delovanjem in uspehi pomembno prispeva k prepoznavnosti slovenskega animiranega filma širom po svetu.”

Tijana Zinajić, filmska, televizijska in gledališka režiserka, je s svojim samostojnim filmskim prvencem Prasica, slabšalni izraz za žensko ustvarila film, ki je popularen, ne da bi bil populističen, zabaven, ne da bi podcenjeval gledalca, in provokativen, ne da bi pri tem pozabil biti človeški. Eksistencialna stiska mlade ženske je v filmu predstavljena z eksplozivno energijo in smislom za humor, s pravo mero provokativnosti in optimizma. Film odlikuje tudi raznovrsten izbor filmske glasbe, ki izrisuje zemljevid sodobne urbane zvočnosti našega prostora.

Mestna občina Ljubljana podeljuje ŽUPANČIČEVO NAGRADO za življenjsko delo filmskemu, gledališkemu, opernemu, televizijskemu in radijskemu režiserju, scenaristu, direktorju fotografije in zaslužnemu visokošolskemu profesorju Karpu Godini za monumentalen življenjski opus z 21 celovečernimi filmi, med njimi s tremi kultnimi slovenskimi filmi, Splavom meduze (1980), enem najboljših jugoslovanskih filmov vseh časov, Rdečim boogiem ali Kaj ti je deklica (1982) in Umetnim rajem (1990), blizu sto kratkimi filmi in 600 propagandnimi filmi. Umetnik je sodeloval v uradnih programih vseh vidnejših svetovnih filmskih festivalov in v več kot sto filmskih žirijah ter za svoje delo ob veliki in mali Prešernovi prejel vse pomembne filmske nagrade, skupaj več kot štirideset, nazadnje tudi red za zasluge za oglaševalsko akcijo Slovenija, moja dežela in Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. S kratkimi filmi je že zelo zgodaj zaslovel kot ključna osebnost jugoslovanskega črnega vala, hkrati pa ustvarjal konceptualne umetnine v sodelovanju z neoavantgardnimi umetniki svojega časa. Temeljne prvine njegovega opusa so v vsebinskem pogledu socialna kritičnost, ki ga je stala resnih oblastnih ukorov, humor, ironija, na formalni ravni pa visoko kultivirana estetika in izviren dar za filmsko pripoved, skozi katero umetnik polnokrvno uresničuje vse svoje bogato ustvarjalno življenje in je dolga leta kot profesor filmske režije in TV- kamere za režiserje oplajal filmske navdušence med študenti. Svetovna slava legende jugoslovanskega in slovenskega filma Karpa Godine daje navdihujoč pečat slovenski prestolnici kot vse bolj uveljavljenemu filmskemu mestu in mestu kulture, zato je Ljubljani v veliko veselje, da ga lahko počasti tudi z Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

Ustvarjalka animiranih filmov Špela Čadež prejme Župančičevo nagrado 2017 za animirani film Nočna ptica, ki tematizira alkoholizem kot nikoli dovolj odgovorno obravnavano družbeno patologijo. Po vsem svetu z desetinami nagrad obsipana umetnica, ki je postavila Ljubljano na svetovni zemljevid že s svojim prvencem Boles, v katerem se je poklonila arhitekturi Stare Ljubljane, je s svojim najnovejšim animiranim filmom v ta medij vpeljala tudi tehnološko inovacijo analognega snemanja. Film je ustvarila na odpisani multiplan mizi, ki jo je namestila v svoj studio v kulturni četrti Šiška, ki ga obiskuje vse več mednarodnih animatorjev in producentov. Tako je Ljubljano postavila v svetovno središče kot scenski in produkcijski prostor, zato ji mesto na obetavni ustvarjalni poti izreka priznanje z Župančičevo nagrado.

Mestna občina Ljubljana je podelila Župančičevo nagrado za leto 2014 Emi Kugler, večmedijski umetnici, režiserki in performerki za avtorstvo in izvedbo performansov Adagio in Mojster in jaz ter celovečerni videofilm Odmevi časa. Medtem ko umetnica v performansih literarna besedila vizualizira z osupljivimi likovnimi instalacijami in nekonvencionalnimi igralskimi kometi, ki v soustvarjalni ris uprizarjanega dogodka pritegnejo gledalce, so Odmevi časa veličastna celostna umetnina, ki jo umetnica podpisuje kot scenaristka, režiserka, montažerka slike, scenografka, kostumografka in maskerka. Celovečerec, navdihnjen z Ligetijevo skladbo Lontano, je monumentalna filmska pesnitev, ki oko in srce gledalca reže z metafizičnimi podobami groteskne lepotne maske sprevrženega sveta ponarejenih človeških vlog, sveta, ki ga boleče prebuja v sijaju odrešujoče Umetnosti.

Mestna občina Ljubljana je podelila Župančičevo nagrado za leto 2014 Metodu Pevcu, pisatelju, filmskemu režiserju in scenaristu za celovečerni film Vaje v objemu, v katerem umetnik s sijajno igralsko ekipo ob plesu ljubezenskih čustev protagonistov postavlja filmski spomenik Ljubljani z novimi osvetljavami dnevnih prizorišč mesta in domala velemestno izslikanim nočnim žarenjem njegovega srčnega utripa. Sijoče poveličana mestna scenografija, ki se živo prepleta z navzkrižnim ritmom hrepenečih objemov partnerskih dvojic na življenjski prelomnici nastopa v tej prefinjeni filmski umetnini kot sugestivna pripovedovalka filmske zgodbe in epicenter globokih čustvenih vzgibov, ki Ljubljani vtiskuje identiteto stvariteljsko odkritega otoka svetlobe in hrepenenja.

Mestna občina Ljubljana s ponosom in počaščena podeljuje Župančičevo nagrado za življenjsko delo Olgi Kacjan, dramski in filmski igralki, prvakinji Slovenskega mladinskega gledališča za veličasten življenjski opus dramskih in filmskih vlog, ki s pretanjeno artikuliranostjo igralskega izraza ustvarjajo ne le vrhunsko slovensko gledališko in filmsko umetnost, marveč segajo s svojim sporočilom in prezenco daleč čez meje metasveta umetnosti v vseprisotno moč silovito nezavarovanega odpiranja gledalčevega sveta nevidni neskončnosti onkraj umetnosti in življenja kot svetel dotik čiste lepote in pristnega bivanja. Jacinta v Pohujšanju po Cankarju, Jokasta v Kralju Ojdipu, sestra Cecilija v Hiši Marije Pomočnice, Katica v Povesti o dobrih ljudeh, Kristina v Splavu Meduze in dolga vrsta drugih vlog, nagrajenih s številnimi stanovskimi nagradami, so tako postale arhetipi slovenske duše, s katerimi slovenska odrska in filmska umetnost nosita nepogrešljivo eksistencialno sporočilo sebi in svetu.

Župančičevo nagrado za leto 2008 prejme filmski režiser in scenarist Damjan Kozole

Ljubljana ima v Damjanu Kozoletu, filmskem režiserju svetovnega ugleda, katerega filmi so bili uvrščeni na več kot sto svetovnih filmskih festivalov, prejeli 20 nagrad in doživeli nadpovprečen obisk tudi v domačih kinematografih, rojenega filmskega umetnika, ki s svojimi filmi postavlja spomenik mestu in njegovim ljudem v času t. i. tranzicije, polne življenjskih stisk in omejitev. To še posebej velja za oba filma, ki ju je umetnik posnel v zadnjem letu: Poštar in Za vedno.

Oba filma sta nastala z nizkimi proračunskimi sredstvi, kakor jih slovenski kinematografiji odmerja kulturna politika zadnjih let, a ju to v ničemer ne omejuje, da se ne bi polno izrazila v svojem žanru: Poštar z dokumentarno pristnostjo upodobljenega realnega lika, ki s prestavitvijo v filmsko resničnost filozofsko odslika svoj simbolični poklic in čas družbene utesnjenosti, Za vedno pa s precizno psihološko študijo kompleksnega partnerskega razmerja, ki ga usodno določajo in vodijo v nasilnost odrinjene osebne travme, gledalca pa se dotaknejo z intenzivno igralsko prezenco obeh junakov. Film je bil januarja prikazan na filmskem festivalu v Rotterdamu, kamor se uvrstijo filmi z izrazitimi avtorskimi poetikami.

Ljubljana Damjanu Kozoletu podeljuje Župančičevo nagrado za oba zadnja ljubljanska filma, ki s svojo umetniško prodornostjo prispevata k prepoznavnosti slovenske prestolnice in države Slovenije v svetu, pa tudi kot poklon njegovi umetnosti, ki želi biti obenem spodbuda za njegove prihodnje prepričljive filmske upodobitve Ljubljane in življenja v njej.