AKMS - Art kino mreža Slovenije

Dokumentarni film režiserja Martina Turka se na svojevrstni ravni sooči z dokaj neznano strastjo Jamesa Joycea in skupine tržaških zanesenjakov, ki so s Kinom Volta postavljali začetke slovenske kinematografske dejavnosti. Skozi proces nastajanja gledališke igre nam približa osebe izpred stoletja in večnacionalnost mesta v zalivu, ki se še danes odslikava ne le v filmski umetnosti, ampak tudi tukaj in zdaj.

Film Mož brez krivde že od prvega kadra eksponira samodestrukcijo slovenske manjšine v zamejstvu, kar, prepleteno z ekološko noto ter močjo in brezbrižnostjo kapitala, rezultira v vsesplošni skupni pogubi. Četudi je dogajanje postavljeno v zamejstvo Italije, lahko problematiko preslikamo na katerokoli od naših manjšin. Temi neskrbi za lasten jezik in kulturo ter podjarmljenosti večini sta dramaturško izvrstno razpeti skozi naracijo in oblikovanje likov, kar je podprto z izjemno tenkočutno estetiko in izpovednimi kadri. Pomnite: prah dihamo – dihamo prah.

Žirija podeljuje nagrado filmu, ki nas je osvojil s svojo vsebinsko večplastnostjo, vizualno estetiko, režijskim presežkom in izdelanimi igralskimi stvaritvami. Z odprtimi usti smo doživljali intenzivnost družinskih odnosov, nevzdržno stopnjevanje napetosti in mamljivost pobega iz raja. Nagrado prejme film Morena.

Junakinjo močni notranji občutek za pravičnost žene v tihi, a vztrajni upor proti navidez svetim pravilom in nepremakljivim strukturam moči. Njen boj je danes več kot aktualen. Izvrstno igro glavne protagonistke in močno zgodbo s ščepcem satiričnega humorja podpira ikonična in hkrati ironična vizualna podoba.

Film Janeza Burgerja Ivan je psihosocialna diagnoza današnjega časa o izgubljenosti sodobnega človeka in iskanju samega sebe. Osrednja protagonistka filma je oseba, ki ne spada nikamor oziroma ne pripada nikomur. Da bi postala to, kar mora postati, ji ne preostane drugega, kot da vzame stvari v svoje roke. Burger na pleča Maruše Majer postavi čustveno zahtevno psihološko zgodbo, ki jo skupaj spretno privedeta do zaključka brez kančka sentimentalnosti in patetike.

Art kino mreža Slovenije podeljuje nagrado filmu, ki se spretno poigrava s konceptom grozljivega domačega in nas hkrati kliče nazaj k svobodi v čas brez pametnih telefonov, ko so imele besede toplino glasu, prijateljstvo pa je je veljalo za najvišje/največje zavezništvo. Film, ki nas spominja, da je odraščanje lahko težko, a če se na pot podaš s prijatelji, je vsaka ovira premostljiva - Pojdi z mano!

Letošnja strokovna žirija, ki jo sestavljamo Petra Božič (Art kino Odeon Izola), Mateja Lapuh (Mestni kino Ptuj) in Matjaž Marinič (Mestni kino Domžale), je med osmimi celovečernimi filmi v tekmovalnem programu izbrala film, ki gledalca vabi h kritičnemu razmisleku in refleksiji o slovenskem filmu skozi reprezentativne ženske vloge. Avtorica se je dokumentarnega filma lotila s strokovno predanostjo in spoštljivim odnosom do pogosto spregledane vloge žensk. Filmodlikujeta jasna zasnova in stopnjujoč ritem, ki ga režiserka izmenično zapolnjuje s humorjem in razmišljanjem o preteklosti in hkrati o prihodnosti ženskih vlog.Verjamemo, da lahko s prikazovanjem tega filma onovno obudimo zanimanje za slovensko filmsko kinematografijo, zato nagrado podeljujemo filmu Kaj pa Mojca? režiserke Urše Menart.

Posebno omembo žirija namenja prav tako izvrstnemu prvencu Inventura, ki v središče dogajanja postavi najbolj navadnega človeka, ki se znajde v precepu med lastno predstavo o sebi in tem, kar v resnici je.