Ob slovenskem kulturnem prazniku brezplačna spletna projekcija filmov nagrajencev Prešernovega sklada

Ob slovenskem kulturnem prazniku bomo slovenski film praznovali s posebno brezplačno spletno projekcijo na naši platformi. Med 7. februarjem od 20. ure in 9. februarjem do polnoči si boste lahko doma in v tujini ogledali filme letošnjih dveh dobitnikov nagrade Prešernovega sklada - scenaristke in režiserke Petre Seliškar, ter režiserja in direktorja fotografije Gregorja Božiča. Filma bosta za gledalce dostopna brezplačno po celem svetu.

Za ta poseben dan smo izbrali dva filma, ki vsak na svoj edinstven način predstavljata moč, raznolikost in umetniško drznost sodobnega slovenskega filma. Celovečerni dokumentarni film Telo Petre Seliškar in večkrat nagrajeni celovečerni dokumentarno-igrani film Playing Men scenarista in režiserja, ter prav tako nagrajenca Prešernovega sklada Matjaža Ivanišina, kjer je bil Gregor Božič direktor fotografije. Upravni odbor Prešernovega sklada je med drugim o Božiču zapisal: «Kot režiser, direktor fotografije, soscenarist in somontažer je leta 2025 ustvaril kratki film Navadna hruška, ki na gledalca deluje na več čutnih in miselnih ravneh. Z izrazito filmskim jezikom poetično in hkrati zelo konkretno, ostro in duhovito nagovarja intimne in skupnostne čustva ter spomine in spodbuja razmislek o trajnosti, dediščini ter človekovem odnosu z zemljo, Zemljo … in s filmom. Kot direktor fotografije je podpisal udarna filma Človek, ki ni mogel molčati (Nebojša Slijepčević, 2024) in Fiume o morte! (Igor Bezinović, 2025) in s preciznim razmislekom o fotografiji ojačal samosvoji avtorski poetiki, vsebini in sporočila obeh filmov. Kritike in obrazložitve nagrad za filma praviloma ne prezrejo tudi vrhunske in inovativne fotografije Gregorja Božiča.«

Dokumentarni film Telo je intimni video-dnevnik, ki ga je Petra Seliškar snemala več kot dvajset let. V središču filma je njena bližnja prijateljica Urška, nekdanja manekenka in danes profesionalna pianistka, ki se že desetletja spopada z redkimi avtoimunskimi boleznimi. Film skozi osebne pogovore, arhivske posnetke in impresionistične podobe raziskuje skrivnosti človeškega telesa, krhkost in lepoto življenja ter moč prijateljstva in umetnosti. Telo je introspektivna zgodba o vztrajanju na robu med življenjem in smrtjo, o sprejemanju, povezanosti telesa in duha ter o neuklonljivem optimizmu. Film je svetovno premiero doživel na Sarajevskem filmskem festivalu, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu pa je prejel vesno za najboljši dokumentarni film. Žirija je ob tem zapisala, da gre za »pravi filmski podvig«, ki gledalcu približa človeško telo kot metaforo naših omejitev in moči. Upravni odbor Prešernovega sklada pa je v svoji obrazložitvi med drugim zapisal: »Seliškar v ustvarjanju ne išče zgodbe, temveč posluša čas, njegov dih in njegove premore. In v tem leži bistvo njenega pristopa: film kot praksa pozornosti, ki vrača sposobnost poslušanja sveta. Kamera je tako zaupna, prisotna, organska; bližina ni pogled od zunaj, temveč soprisotnost, ki dopušča, da se življenje pred objektivom odvije v svojem ritmu. Njena poetika izhaja iz občutka za čas, prostor in odnose – iz potrpežljivosti, s katero se iz drobnih trenutkov oblikuje filmski svet. V svojih nedavnih filmih Telo, Poletne počitnice in Gora se ne bo premaknila dosledno razvija avtorsko držo, v kateri film postane način mišljenja, čutenja in sobivanja s svetom.«

Projekt, ki je večinsko slovenska in manjšinsko severno makedonsko-hrvaška soprodukcija, so poleg avtorice, scenaristke, režiserke in producentke Petre Seliškar soustvarili še soproducentki Tamara Babun in Sara Ferro, direktor fotografije Brand Ferro, skladatelj Vladimir Rakić,  ki je skupaj z Vero Galešev  tudi oblikoval zvok ter montažerja Sandra Bastašić in Sashko Potter Micevski. Telo je v fazi razvoja podprla Ustvarjalna Evropa, pred produkcijo tudi Eurimages, nastal pa je s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.

Playing Men je doživel premiero leta 2017 v glavnem tekmovalnem programu na festivalu FID Marseille, kjer je prejel tudi eno od dveh glavnih mednarodnih nagrad. Med letoma 2017 in 2020 je bil predvajan na številnih festivalih po svetu, med drugim v Rotterdamu, Sarajevu, Lizboni, Linzu in True/False Film Festu v ameriški zvezni državi Misuri, ter v centrih sodobne umetnosti, kot sta pariški Centre Pompidou in newyorški Museum of the Moving Image. Zgodba filma pravi: Med snemanjem dokumentarnega filma o moških in igri zapade režiser v globoko ustvarjalno krizo. V obdobju, ki sledi, začne vso svojo okolico doživljati kot del igre. Spomini iz otroštva in podobe iz nedokončanega projekta se pomešajo v odo o absurdnosti geste. Pri filmu so v ožji ekipi, poleg režiserja in producentke sodelovali še Gregor Božič kot direktor fotografije, Ivan Antić kot snemalec zvoka, montažer Matic Drakulič, pesnik in igralec Nebojša Pop-Tasić ter igralec Peter Musevski. Film Playing Men je nastal pod okriljem produkcijske hiše Nosorogi, zanj Marina Gumzi ter soproducenta Restart iz Hrvaške in ob finančni podpori Slovenskega filmskega centra in Avdiovizualnega centra iz Hrvaške.

S to posebno projekcijo ob slovenskem kulturnem prazniku čestitamo letošnjima nagrajencema Prešernovega sklada in hkrati praznujemo slovenski film. Filme si lahko brezplačno pogledate na tej povezavi.

Vir: Slovenski filmski center