BAZA SLOVENSKIH FILMOV
V ljubljanskem Koloseju smo minuli četrtek odprli vrata Dvorane slovenskega filma.
V petek, 14. februarja, prihaja na spored legendarna komedija To so gadi (1977) režiserja Jožeta Bevca. Bevčev edini celovečerni film, se je dobrih 15 let ponašal z naslovom najbolje gledanega domačega filma. Peripetije ovdovelega voznika avtobusa, njegovih petih neugnanih sinov (gadov), potrpežljive gospodinje in njene nečakinje so sprožale salve smeha, nekatere replike so ponarodele. Komedijo zmešnjav zapletajo in odpletajo odlični igralci, na čelu z že takrat legendarnima Bertom Sotlarjem in Majdo Potokar, prek uveljavljajoče generacije Borisa Cavazze, Radka Poliča - Raca, Dareta Valiča do filmske debitantke Milade Kalezić in kopice naturščikov.
Film zaradi skromnih sredstev ni bil tehnično dovršeno posnet. Prav tako so mu kritiki očitali, da je lahkoten, naiven, da je njegova umetniška vrednost vprašljiva. A gledalci so jasno izrazili svoje mnenje. Film To so gadi se je skoraj petnajst let ponašal z rekordom, saj si ga je v tistih časih samo v ljubljanskih kinematografih ogledalo okrog 112.000 gledalcev, v celotni Sloveniji pa okrog 280.000. Film je svojo premiero doživel v ljubljanskem kinu Union, 23. decembra 1977. »Jok brate, odpade!«, je zagotovo eden najbolj prepoznavnih citatov filma in simpatičnega lika Meri, ki s svojo pojavnostjo obnori staro in mlado.
V času šolskih počitnic, od četrtka, 20. februarja, pa vabljeni na ogled filma Ne joči, Peter (1964) režiserja Franceta Štiglica. Partizanska komedija Ne joči, Peter govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote iz nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se kasneje spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse kasnejše smešne in nežne prizore.
Nastopajoči v filmu so: Maks Bajc, Danilo Bezlaj, Leopold Polde Bibič, Metka Bučar, Miha Derganc, Andrej Kurent, Bogdan Lubej, Marjanca Mavec, Branko Miklavc, Kristijan Muck, Vinko Podgoršek, Karel Pogorelec, Majda Potokar, Franci Prus, Lojze Rozman, Tone Slodnjak, Bert Sotlar, Dušan Škedl, Zlatko Šugman, Dare Ulaga, Aleksander Valič.
Filmska ekipa: scenarist Ivan Ribič, sodelavci scenarista Andrej Hieng, Vladimir Koch in France Štiglic, direktor fotografije Ivan Marinček, avtor glasbe Alojz Srebotnjak, scenograf Mirko Lipužič, kostumografinja Nada Souvan, montažerka Milka Badjura, oblikovalka maske Berta Meglič, asistent režije Andrej Hieng, snemalec Ivan Ivo Belec, snemalec zvoka Herman Kokove in direktor filma France Marolt. Produkcijska hiša je bila Viba film v Ljubljani.
Oba filma bosta na ogled v digitalni kopiji.
Projekt Dvorana slovenskega filma omogoča večjo promocijo in dostopnost slovenskih filmov domači javnosti. V dvorani se predvajajo tako novi slovenski filmi kot tudi posamezne reprize filmov iz preteklih let ter filmskih naslovov iz bere slovenske filmske dediščine. Projekt so v Koloseju zasnovali v prepričanju in zavedanju, da je potrebna aktivna vključitev in prepoznavanje domačega filma.
V Dvorani slovenskega filma so še zmeraj na ogled filmi: Jebiga (režija Miha Hočevar, 2000), Košarkar naj bo 2 (režija Boris Bezić, 2019) in Vsi proti vsem (režija Andrej Košak, 2019), sledijo Štigličeva Na svoji zemlji (1948), Zgodbe iz kostanjevih gozdov (režija Gregor Božič, 2018); Krizno obdobje (režija Franci Slak, 1981).
Programu Dvorane slovenskega filma lahko sledite na FB in Instagram profilu in na tej povezavi.
Vir: Slovenski filmski center
