Praslovan

hrvaško: Scenarij za dugometražni dokumentarni film Praslovan potpisuje Slobodan Maksimović koji će ga ujedno i režirati. Maksimović je do sada režirao niz igranih TV projekata te nekoliko igranih filmova. Njegov posljednji film Kapa, dječji igrani, trenutno je u kinodistribuciji diljem regije. Sam projekt, koji se bavi životom, karijerom, usponima i padovima legendarnog slovenskog glazbenika i tekstopisca Zorana Predina je zanimljivo osmišljen. Kako bi prikazao Zoranov život, Maksimović planira kombinirati igrane dijelove, arhivsku građu, intervjue s kolegama i prijateljima. Ovaj dokumentarni film progovara o Zoranu Predinu, koji je, iako dolazi iz Slovenije, relevantan za hrvatsku glazbenu scenu. Osim popularnosti diljem Jugoslavije u doba grupe Lačni Franz, Predin uživa gotovo kultni status u Hrvatskoj. Za njegove nastupe se mahom traži ulaznica više, a zanimljivo je spomenuti da je njegova knjiga „Mongolske pjege“ doživjela iznimno uspješno izdanje u Hrvatskoj i u regiji. Velik broj sugovornika, kolega, autora ili samo svjedoka vremena žive i rade u Hrvatskoj tako da će velik dio snimanja biti realiziran u Hrvatskoj.
Redateljska koncepcija je jasno i sažeto napisana te je u skladu s generalnim zamislima komuniciranim u scenariju. Riječ je o netipičnom autobiografskom glazbenom filmu koji se razvija u nekoliko faza, kao i sama karijera Zorana Predina. Kombinacijom arhivskih snimaka, intervjua sugovornika te samog Zorana Predina, minimalističkih igranih dijelova i pomno odabranih glazbenih brojeva redatelj će stvoriti osebujan kolaž koji će nas provesti kroz bogatu karijeru Zorana Predina.

Igrano-dokumentarni projekt je zamišljen kot portret Zorana Predina in njegove bogate kariere, kar je nedvomno obetavna vsebinska zasnova, ki obeta zanimiv film, v katerem bo nastopila vrsta znanih in neznanih obrazov, zbranih okoli življenja in dela Zorana Predina. Praslovan bo imel nedvomno svoje občinstvo tako v Sloveniji kot zunaj meja. Zoran Predin kot kantavtor in pesnik, katerega besedila in stihi so skozi desetletja ponarodeli, kar ima pomen za slovensko kulturo in jezik, ne samo za slovensko glasbo. Film je zamišljen kot kolaž arhivskih materialov iz vseh vetrov, domačega arhiva, različnih posnetkov in snemanja v realnem času vseh tistih, ki v življenju Zorana Predina nekaj pomenijo (ali so pomenili). Izvirnost v rabi medija je predvsem uporaba igranega dela - prihod turistov v muzej voščenih lutk, kjer stoji tudi lutka Zorana Predina. Tu turistični vodnik pove obiskovalcem o Predinu in prevzema vlogo off glasu napovedovalca. Tema nagovarja praktično ves nekdanji jugoslovanski glasbeni bazen, kar je v filmu tudi razvidno. Utemeljenost tovrstnega projekta je po mnenju komisije visoka. Film bo našel svoje občinstvo, kot je Zoran našel svojo publiko (ali ona njega). Material je pripravljen dobro, jasna je linija režiserjevega zanimanja, saj dokumentarec ne podaja suhoparnih dejstev o protagonistu, temveč gledalce z nenavadnimi, humornimi detajli/ dogodki iz Predinovega življenja popelje v njegov svet in s tem poda gledalcu portret glasbenika na bolj osebnem, človeškem nivoju, ne ostaja samo na površju.