Nosorogi
- produkcijska hiša
- Osnovni podatki
- Galerija
- Gradiva
- Podeljene nagrade
- Filmografija (14)
- Glasba
- Nagrade in nominacije
- Povezane osebe
- Povezane organizacije
Opis
NOSOROGI je produkcijski studio s sedežem v Ljubljani, ki ga je leta 2008 ustanovila skupina mladih absolventov filmske akademije. Studio, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, je specializiran za razvoj in realizacijo neodvisnih kratkih in celovečernih, igranih in dokumentarnih, še posebej pa takih filmov, ki brišejo mejo med temi definicijami. Podpira in promovira angažirano raziskovanje in zahtevnejše kreativne procese, posebej angažirano pa se posveča tudi mladim in neuveljavljenim umetnikom. Redno sodeluje z mednarodnimi sode
NOSOROGI je produkcijski studio s sedežem v Ljubljani, ki ga je leta 2008 ustanovila skupina mladih absolventov filmske akademije. Studio, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, je specializiran za razvoj in realizacijo neodvisnih kratkih in celovečernih, igranih in dokumentarnih, še posebej pa takih filmov, ki brišejo mejo med temi definicijami. Podpira in promovira angažirano raziskovanje in zahtevnejše kreativne procese, posebej angažirano pa se posveča tudi mladim in neuveljavljenim umetnikom. Redno sodeluje z mednarodnimi sodelavci in produkcijskimi partnerji, ter si prizadeva za svoje filme najti različna občinstva po vsem svetu. Filmografija studia NOSOROGI vključuje naslove, kot so Navadna hruška, kratki film Gregorja Božiča, (premiera na IFFR 2025), dokumentrani film Igorja Bezinovića Fiume o morte! (koprodukcija z Restart, premiera na IFFR 2025), Little Trouble Girls, prvenec Urške Djukić (koprodukcija s SPOK Films, premiera Berlinale 2025), Zgodbe iz kostanjevih gozdov prvenec Gregorja Božiča (premiera na TIFF 2019), dokumentarni film Matjaža Ivanišina Playing Men (premiera FIDMarseille 2017).
Kontaktni podatki
Filmografija (14)
produkcija (14)
distribucija (4)
Nagrade in nominacije
Referenčne nagrade
Nagrado filmskih kritikov FIPRESCI 2025 prejme film, ki v ospredje postavlja skrb za drevesa ter poudarja medgeneracijsko odgovornost za podnebni zlom. Na dramaturški ravni deluje rastje kot vizualna vez med znanstvenofantastičnim in dokumentarnim izrazom. Distopičen pogled, prežet z občutkom izgube in melanholije, nas popelje v prostor zatočišča, kjer še vedno lahko upamo na možnost rešitve. Dokumentarni elementi so z analitično rabo podob postavljeni na premišljeno distanco, kar gledalcu omogoča refleksijo. Filmska potopitev, podprta z impresivno fotografijo in natančnim kadriranjem, odpira prostor za razmislek o nujnosti skupnega strahu — tiste univerzalne izkušnje, ki nas lahko medsebojno poveže, morda celo ponovno poveže z naravo.
Film Navadna hruška, ki se osredotoča na analizo arhivskih posnetkov skozi oči bodočih znanstvenikov, izstopa kot razmišljujoč dokumentarec, ki se podnebne krize loteva skozi reflektivno prizmo. Odločitev, da raziskovanje našega vse bolj krhkega odnosa z Zemljo uokviri iz perspektive prihodnosti, je duhovita in premišljena, saj poudarja tako nujnost okoljske problematike kot tudi dragocenost znanja preteklih generacij. Ta konceptualno bogat film z zadržanimi, a sugestivnimi vizualnimi učinki, izjemno kinematografijo in premišljeno scenografijo gledalca subtilno spodbuja k razmisleku o tem, kaj izgubljamo, ko prekinjamo vezi z naravo. Gre za poetično in aktualno meditacijo o trajnosti, dediščini ter povezanosti med človekom in Zemljo.
Hrvaški režiser Igor Bezinović je z neprecenljivo pomočjo slovenskega direktorja fotografije Gregorja Božiča ustvaril povsem edinstven film o brutalnem in bizarnem dogodku iz let po prvi svetovni vojni. Osupljiva kombinacija arhivskih posnetkov in poustvarjanja – to je živ, dihajoč film, ki oživi zgodovino, kot je to uspelo le malo filmom.
Nova generacija se prebuja v svetu, v katerem življenje postaja vse težje. S pomočjo arhivskih gradiv raziskuje nedavno preteklost in si prizadeva razumeti ter ohraniti znanje prejšnjih generacij. Glasovi iz preteklosti nas vodijo v poetično raziskovanje narave, ki je vse bolj ogrožena zaradi podnebne katastrofe. Gre za igrani film, postavljen v bližnjo prihodnost, ki pripoveduje o izgubi narave in iskanju načinov, kako preživeti in najti smisel v novi resničnosti.
Celovečerni tekmovalni program.
Osupljiva filmska stvaritev z izjemno vizualno komponento in zaokroženostjo, ki v svojih številnih kvalitetah močno presega običajni okvir nacionalne kinematografije. Vsi elementi filmskega jezika v tej dodelani mojstrovini so uporabljeni premišljeno in subtilno, kar gledalcu omogoči izjemno emotivno in estetsko doživetje. Prepričani smo, da je ta film znanilec pomembne prelomnice za slovensko kinematografijo.
italijansko: per il dinamismo di una struttura che stimola continuamente l’attenzione, per l’ironia del meta-cinema di cui il film è permeato, e per l’uso creativo di immagini d’archivio capaci di generare un nuovo corso alla seconda parte dell’opera
Duhovit dokumentarec, ki nas pelje preko fizične do mentalne igre, dokler tudi igra sama ne izgine in v njej ostane samo pesem. Bivanjsko tesnobo, ki jo povzroči odsotnost Igre, avtor z ironično avtosamorefleksijo izkoristi, da se skupaj z njim spomnimo Igre, igranja in igrivosti.
Nagrada za kino distribucijo
Razširjeni podatki
Stik z uredništvom
Spoštovani, s pomočjo spodnjega obrazca nam lahko pišete. Veseli bomo vaših odzivov.