DSI - Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev

Podeljuje SPU - Sekcija plesnih ustvarjalcev

Bienalno nagrado častni LOK

za izjemen opus plesnega ustvarjanja s prepoznavno poetiko in plesnim mojstrstvom na filmskem in avdiovizualnem področju prejme plesalec, koreograf, pedagog in umetniški vodja Iztok Kovač.

Avtorsko sodelovanje plesalca in koreografa Iztoka Kovača in filmskega režiserja Saša Podgorška v slovensko filmsko zgodovino ne prispeva le vrste filmskih dokumentov sodobnega plesa, temveč dobesedno vzpostavlja nov žanr: plesni film.

V spomin gledalcev sta za vedno zavrtala vprašanja, kako je plezati na vrh dimnika – in tam plesati (Vrtoglavi ptič), kako je plesati na vertikalni steni (Dom svobode), kako se je izviti iz rudarskega rova (Kaj boš počel, ko prideš ven od tod?). Na ta vprašanja Kovač odgovarja z nepozabnimi, ikoničnimi odgovori, kot je vrtoglava stoja na eni nogi z v krila odročenimi rokami prav na vrhu trboveljskega dimnika (Vrtoglavi ptič), strig z nogami v zrak odrinjenega telesa na navpični steni (Dom svobode) ali smrtno hladno (izo)gibanje plešočih teles med nihajočimi posodami rudarske garderobe (Vašhava).

Kovač spodnaša gotovost telesa – in plesa! – na dveh ravneh:

• z arbitrarnostjo zaporedja potez, ki jo najbolje uteleša naključnost meta kock v Domu svobode, spodnaša samoumevnost vnaprejšnjega programa in vnaša v akcijo moment logične negotovosti; • obenem pa z nenehnim izzivanjem gravitacije spodnaša samoumevnost običajnih razsežnosti in vnaša v gledalčevo percepcijo moment fizične nevarnosti.

Kar se godi vmes, med moteno percepcijo in obotavljajočo se akcijo, je rojstvo afekcije. Iskren ponos, pričakovanje tveganja, čarni strah … vse to so čustva, ki se pri Podgoršku in Kovaču izvijejo iz telesa, spolzijo po koži, zablesknejo v očeh, zatresejo sliko. Zato praviloma pretresejo oči in duha.

Sekcija plesnih ustvarjalcev Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev zato Iztoku Kovaču podeljuje bienalno nagrado častni LOK.

Stojan Pelko

Podeljuje SPU - Sekcija plesnih ustvarjalcev

NAGRADO GLAS RISANKE prejme Jurij Zrnec za vlogo Debelega Miška v kratkem animiranem filmu Timona Ledra Mišja hiša, Konrada v seriji V Goščavi, Meda v serijah Slastne medvedje zgodbe in Slastni medvedji recepti ter za vloge Berta, Psa, Hermana, Sandija in Denisa v risankah Kvartet rogov.

Jurij Zrnec v vlogi Debelega Miška navduši z bogato interpretacijo, saj gledalca skoraj brez besed, zgolj z medmeti in izmišljeno latovščino, mojstrsko vodi skozi najrazličnejša čustvena stanja, ta pa obogati z duhovitimi in virtuoznimi glasovnimi poigravanji, kakor zna le on. Konrad v njegovi polnokrvni interpretaciji zaživi kot živahen, dobrodušen junak, vse skupaj pa je popestreno s številnimi songi. Medo v serijah Slastne medvedje zgodbe in Slastni medvedji recepti prepriča s svojo preprostostjo in toplino, ki sta potrebni, da gledalca pridobi na svojo stran, v risankah Kvartet rogov pa pride do izraza Jurijev široki interpretativni spekter, saj hkrati upodobi več vlog, kar je za interpreta vedno svojevrsten izziv. Jurij ga je opravil z odliko. Zmožnost interpretacije različnih značajev, suvereni šarm in vsestranskost, ki jih virtuozno nadgrajuje z izrazitim občutkom za ritem in humor, se kažejo tudi na področju sinhronizacije. Igralska nagrada glas risanke je zato priznanje Juriju Zrnecu za njegov izjemni talent in predanost vsem vlogam ter hkrati zahvala za njegov nepozabni prispevek na področju sinhronizacije pri nas.

NAGRADO GLAS RISANKE prejme Lena Hribar Škrlec za sinhronizacije Pikice v risani seriji Šola za pošasti, Angeline v risani seriji Bela in Sebastijan, naslovne vloge v risanki Sibila in Jernejčkov v risankah Kvartet rogov.

Lena Hribar prepriča v vsaki vlogi znova. Ima izjemno igralsko sposobnost oblikovanja različnih vlog. Vsaki vdahne dušo, pa naj gre za otroka ali mlado žensko. Svoje vloge obogati z izjemno široko čustveno paleto in natančnostjo, like vodi konsistentno in samozavestno. V vlogi Pikice v seriji Šola za pošasti se je soočila z eno težjih nalog v sinhronizaciji: tekmovati je morala z originalom, pri katerem lik sinhronizira otrok. Lena je s svojim igralskim znanjem uspela vlogo še nadgraditi in dodati čustvene razsežnosti, ki jih otroški igralec ne more doseči. Kot Angelina v seriji Bela in Sebastijan natančno, z obvladovanjem različnih čustvenih nivojev, kuje mlado punco na prehodu v žensko. V risanki Sibila z naklonjenostjo do drugačnih med nami oživi istoimenski link in ga obarva z vso potrebno senzibilnostjo. Njeni Jernejčki v risanki Kvartet rogov pa so razigrana in iskriva igralska bravura.

Za vlogo Bučka v sinhronizirani risani seriji Šola za pošasti.

Špela Rozin je igralka, ki se lahko pohvali z zavidljivo igralsko kariero. Po številu filmov, v katerih je nastopila, se uvršča v sam vrh v slovenskem prostoru. Večino svoje igralske kariere je ustvarila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v tujini, kar njenim dosežkom doda samo še večji lesk. Špela Rozin je ena izmed redkih slovenskih igralk, ki je v svoji karieri pustila velik pečat tudi v tedanjem širšem jugoslovanskem prostoru in sodelovala z največjimi filmskimi ustvarjalci tistega časa. Svojo igralsko živost, radoživost in radovednost je ohranila vse do danes, zato jo pri svojih projektih še vedno radi angažirajo tako režiserji mlajše kot starejše generacije. Njeno filmsko ustvarjanje je torej še vedno živo. V letu 2018 je prejela nagrado bert Društva slovenskih režiserk in režiserjev za življenjsko delo. Špela Rozin predstavlja izjemno avtoriteto na področju filmske igre, pri čemer je njen opus osupljivo obsežen. Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev ji zato podeljuje nagrado Ita Rina za življenjsko delo.

Ko se Boris Cavazza pojavi na filmskem platnu ali na televizijskem zaslonu, se zdi, kot da se iluzija fikcije razblini. Kakor da bi s svojo silovito prezenco zabrisal ločnico med filmom in življenjem. Njegov izjemni smisel za komično in hkrati sposobnost pretanjenega preigravanja kompleksnega spektra čustev ga uvrščata v sam vrh med slovenskimi filmskimi igralci. V vseh njegovih stvaritvah je moč prepoznati strast in obenem ranljivost, ki se ne boji teže življenja. Prav zato so njegovi junaki enako živi tudi še desetletja po tistem, ko so bili ustvarjeni. In zato tudi ne preseneča, da je Boris Cavazza še danes zvezda stalnica v slovenski filmski produkciji. Svojo ljubezen do filma je v letih, ko je predaval dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, strastno prenašal na svoje študente. Rad je poudarjal, da se igra zgodi v trenutkih tišine med eno in drugo repliko. Njegove tišine so vedno žive in glasne. Bobnijo od življenja. In delujejo kot igla na kompasu, ki se vztrajno obrača proti severu. Proti točki, ki ne prenese sprenevedanja. Prejel je že Badjurovo nagrada za vrhunske dosežke na filmskem področju (1986), pa viktorja (2012) in berta (2017) za življenjsko delo. Prispevek Borisa Cavazze k slovenskemu in tujemu filmu je tako obsežen in kakovosten, da mu Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev podeljuje igralsko nagrado Ita Rina za življenjsko delo.

IGRALSKO NAGRADO ITA RINA ZA ŽIVLJENJSKO DELO prejme Silva Čušin

O presežkih v slovenskem filmu se enostavno ne moremo pogovarjati, ne da bi pri tem izpostavili stvaritev igralke in filmske ustvarjalke Silve Čušin. Vendar tisto, kar navdušuje, ni le njen obširen opus filmskih in televizijskih vlog, temveč njena značilna igralska prezenca, ki se je preprosto ne more spregledati. Kreacije Silve Čušin podirajo vse negativne stereotipe slovenske filmske igre, na ekranu namreč vedno deluje naravno, prepričljivo, živo in nepredvidljivo. Preciznost, subtilnost, mirnost in neverjeten občutek za filmski jezik so zaščitni znak njenega dela. Karakterjev, ki jih upodablja, se brez izjeme loti poglobljeno in empatično ter s tem gledalcu na široko odpre vrata v skrivnostni notranji svet lika. Skozi njeno igro pronicata dostojanstvo in veličina ne glede na status in velikost vloge, ki jo uprizarja. Ravno to zadnje ni le redka danost v svetu sedme umetnosti, pač pa tudi viden dokaz dragocenih izkušenj, ki si jih je Silva Čušin na filmski poti s predanim delom ustvarila sama.

S predrzno gotovostjo bi lahko rekli, da je Silva Čušin recept za dober igralski izdelek. Za tem imenom namreč stojijo kvaliteta, zanesljivost, prodornost in značaj. Vsak film ali televizijsko delo, pri katerem je bila udeležena, je za seboj z njenim avtorskim doprinosom pustil neizbrisen pečat.

Podeljuje SPU - Sekcija plesnih ustvarjalcev

Nagrado LOK

za unikatno, avtorsko prepoznavno, vsebinsko zaokroženo in izvedbeno dovršeno plesno stvaritev na avdiovizualnem področju v letu 2022 prejme kratki plesni film HORIZON.

HORIZON je delo zelo entuziastičnega in mednarodno prepoznavnega plesnega para. Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia sta izvrstna koreografa in plesalca sodobnega plesa, ki jima ustvarjanje plesne podobe na filmskem platnu ni tuje. Njun opus zajema številne izvedbeno in lokacijsko atraktivne in zelo gledane kratke plesne zgodbe, ujete v objektiv kamere, zato ne preseneča, da sta letos prepričala tudi strokovno režijo. Slednja je v utemeljitev nagrade zapisala: »Oba se v filmu pokažeta kot izvrstna plesalca, gibalno je koreografija dovršena in odlično izvedena, kombinacija izbrane lokacije in kamere pa je zelo efektna. Gre za nesporno kvaliteten film, ki jasno pokaže plesno virtuoznost in izkušenost obeh plesalcev.« Plesni film HORIZON je koreografsko, konceptualno in izvedbeno delo Nastje in Michala, video je prevzel Fabris Šulin ob asistenci kamere Saša Mraka in zvočnega oblikovanja Mateja Čelika.

Sekcija plesnih ustvarjalcev s ponosom podeljuje nagrado LOK kratkemu plesnemu filmu HORIZON.

Podeljuje SPU - Sekcija plesnih ustvarjalcev

Nagrado LOK

za unikatno, avtorsko prepoznavno, vsebinsko zaokroženo in izvedbeno dovršeno plesno stvaritev na avdiovizualnem področju v letu 2022 prejme kratki plesni film Malagueña by Jurij & Jagoda Batagelj.

Jagode in Jurija Batagelja, evropskih in svetovnih prvakov v latinskoameriških plesih, pa tudi znanih obrazov marsikaterega televizijskega šova in še kaj, ni potrebno posebej predstavljati. Tisto, s čimer sta zapeljala strokovno komisijo, je temperamentna in perfekcionistična Malagueña v njunem »gledališču sanj«, kot pravita sama, v katerem sta odplesala enega od svojih najboljših plesov. Tokratna filmska izvedba Malagueñe je nastala v spektakularni Puljski areni. Strokovna komisija je ob tem zapisala: »Oba sta tako tehnično kot izrazno izvrstna plesalca, prav tako je koreografija dovršena in odlično izvedena. Izbor lokacije je zelo dober, skupaj s kostumi nas efektno popelje v njun svet strasti. Upamo, da bosta nadaljevala z ustvarjanjem plesnih filmov.« Malagueño by Jurij & Jagoda Batagelj sta pomagala uresničiti tudi odlična opazovalca Jagodinega in Jurijevega gledališča sanj – mojstra kamere Nikola Janušić in Blaž Bednjički.

Podeljuje SPU - Sekcija plesnih ustvarjalcev

Nagrado prejmejo ustvarjalci filma.

Podeljuje SPU - Sekcija plesnih ustvarjalcev

Nagrado občinstva LOK

prejme izvrstni in izvedbeno osupljiv kratek plesni film MISSING YOU.

Nagrado so izglasovali obiskovalci strokovnega programa festivala Krafft na dnevu Sekcije plesnih ustvarjalcev ter občinstvo na naši spletni strani.

Ko se zbere velika skupina igralk in začne navdušeno razmišljati o idejah, načrtih za prihodnost ter obsežnih in zelo ambicioznih projektih, kot je recimo filmski festival KRAFFT, se med njimi ob vsem navdušenju nihče ne vpraša, kako vse to izpeljati. Ker se ljudje radi učimo na napakah, vprašanje pa je, koliko se naučimo, smo v društvu DSI dokaj hitro ugotovili, da pri uresničevanju vseh ciljev in načrtov potrebujemo sistematičnejši pristop. Bolj po naključju kot po resnem razmisleku – a večina dobrih prijateljstev se zgodi po naključju – se je zgodilo, da so se naše poti križale z Ano Lampret. Delovanje društva je z njo dobilo izjemen zagon, k čemur je pripomoglo predvsem to, da nas je neprestano opozarjala, kaj vse naš še čaka, kakšni so roki in kaj bi bilo smiselno najprej narediti. Predvsem pa je na svoja ramena prevzela levji delež administrativnega in organizacijskega dela pri društvu in postala njegov nepogrešljivi člen. V štirih letih sodelovanja se je izzivov in zadolžitev vedno lotevala z dobro voljo, toplo in razumevajočo energijo ter predvsem z neverjetno potrpežljivostjo in vztrajnostjo, brez katere pri delu z igralci ne gre. Brez Ane Lampret Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev danes ne bi bilo to, kar je, zato ji društvo za njen prispevek podeljuje priznanje kontraplan.

PRIZNANJE KONTRAPLAN prejme Igor Godina

Da gre naslednja nagrada zasluženo in neomajno v prave roke, prepričljivo dokaže sledeča izjava, vzeta iz debate igralcev: »Ko je Igor Godina na setu, jaz vem, kaj delam.«

Malo v šali, malo zares, pa vendar omenjene besede točno opišejo, kako nenadomestljiv, pomemben in neprecenljiv je doprinos kvalitetnega asistenta režiserja k delu igralca in igralke od priprave vloge do samega snemanja. Igor Godina s svojim delom uspešno dokazuje, da je asistent režiser včasih neposrečen izraz, saj njegovo prizadevanje odraža veliko več kot le asistenco. Je odličen vodja ekipe, odgovoren organizator in zaupanja vreden sodelavec. Njegova navodila so jasna in v odnosu do kolegov in kolegic je izredno profesionalen. Snemanje pod njegovo taktirko vselej teče kot namazano in igralec oz. igralka se lahko zanese, da bo imela pod njegovim vodstvom kar najboljše pogoje za ustvarjanje. Njegovo režijsko znanje ter nepogrešljive raznovrstne izkušnje s filmom ga bogatijo z neverjetno občutljivostjo za igralski kreativni proces. In četudi Igor Godina svojo vlogo izza kamere jemlje skrajno resno, snemanje v njegovi družbi nikoli ni resnobno. Namesto k rutinskemu priganjanju, ki pritiče njegovi vlogi, se raje zateče k humorju, s katerim vsakič znova na set vnaša sproščenost, ki je predpogoj za učinkovito kreativno delo. Igor resnično razume, kakšno strukturo, podporo in prostor potrebuje proces igre pred kamero, in je zato pravi kandidat za priznanje kontraplan, ki ga igralci in igralke s spoštovanjem in hvaležnostjo podeljujemo zaslužnim sodelavcem in sodelavkam.

Priznanje kontraplan za zaslužno filmsko sodelavko, ki je s svojim delom pripomogla k odličnosti igralk in igralcev v avdiovizualni produkciji, prejme kreatorka maske Mojca Gorogranc Petrushevska.

Podeljuje SPU - Sekcija plesnih ustvarjalcev

Priznanje LOK

za inovativno, domišljeno in estetsko izvirno plesno kreacijo na področju avdiovizualnih del v letu 2022 prejme kratki plesni film James Bond 007 – Skyfall.

James Bond 007 – Skyfall je koreografsko zasnoval in vodil izvrstni, prepoznavni in večkrat nagrajeni plesalec, pedagog in koreograf Matevž Česen. Kamera je bila v rokah Tomaža Pišlarja, plesna izvedba je delo plesalk in plesalcev plesne skupine Bolero. Filmska miniatura je z neverjetno natančnostjo uglašena z glasbo, gibalna preciznost plesalcev nas fascinira in navdušuje vsako sekundo. Koreografsko je drzna, izzivalna in dinamična kakor akcijski film, po katerem je naslovljena.

Sekcija plesnih ustvarjalcev s ponosom podeljuje priznanje LOK kratkemu plesnemu filmu James Bond 007 – Skyfall, ki so ga izglasovali člani in članice Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev, člani in članice Sekcije plesnih ustvarjalcev ter širša javnost.

Podeljuje SPU - Sekcija plesnih ustvarjalcev

Priznanje LOK

za inovativno, domišljeno in estetsko izvirno plesno kreacijo na področju avdiovizualnih del v letu 2022 prejme kratki plesni film The Greatest Showman – This is me.

Koreografinja nagrajenega plesnega filma je izjemna Lucija Velkavrh, plesalka, pedagoginja in zmagovalka številnih prvenstev z različnimi tekmovalnimi skupinami. V plesnem filmu je se je lotila nenavadne fuzije dveh plesnih žanrov, brejka in jazza, ter ju s premišljenim koreografskim pospeškom prepletla in tako ustvarila mladostno in energično plesno poetiko, ki je skozi kamero v rokah Matica Oblaka oživila prostor ljubljanske Stare tiskarne. Plesni film je seveda odličen tudi po zaslugi plesalk in plesalcev Šole za nastopanje Bast.

Sekcija plesnih ustvarjalcev s ponosom podeljuje priznanje LOK kratkemu plesnemu filmu The Greatest Showman – This is me, ki so ga izglasovali člani in članice Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev, člani in članice Sekcije plesnih ustvarjalcev ter širša javnost.

Podeljuje SPU - Sekcija plesnih ustvarjalcev

Priznanje LOK

za inovativno, domišljeno in estetsko izvirno plesno kreacijo na področju avdiovizualnih del v letu 2021 prejme kratki plesni film z naslovom Ubijalci sanj.

Utemeljitev:

Ubijalci sanj, je filmski prvenec koreografa in plesalca Jana Marolta. Kamero in montažo je vodil Nikola Janušić. Filmska miniatura, je izvedena v čudoviti uglašenosti z glasbo, prav tako izstopa zanimiva upodobitev plesalčevega notranjega sveta. Skozi fluidne amplitude in ritmične preseke odstira strahove, omejitve ter se spominja preteklosti, ki po besedah koreografa, simbolizirajo ponovni začetek in njegov prvi korak na neodvisni umetniški poti. Sekcija plesnih ustvarjalcev s ponosom podeljuje priznanje LOK kratkemu plesnemu filmu Ubijalci sanj, ki so ga izglasovali člani Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in člani Sekcije plesnih ustvarjalcev.

Podeljuje SPU - Sekcija plesnih ustvarjalcev

Priznanje LOK

za inovativno, domišljeno in estetsko izvirno plesno kreacijo na področju avdiovizualnih del v letu 2021 prejme kratki plesni film z naslovom Back.

Utemeljitev:

Ustvarjalci nagrajenega plesnega filma so: pod izvrstno koreografijo podpisana Anja in Aljoša Möderndorfer, dinamično, na trenutke skoraj brutalno plesno izvedbo so prispevali Anaia Alilovski Žagar, Tjaša Žibert, Ana Vičič, Rosalie Reya, Jan Marolt, Miha Furlan, Anja in Aljoša Möderndorfer. Kamero in montažo je tudi tokrat prevzel Nikola Janušić in z izrednim občutkom do telesa v gibanju prispeval k celoviti plesni kompoziciji. Kratki plesni film Back predstavlja odličen spoj koreografskega in režijskega dela, ki premišljeno in s pospeškom prave gibalne akcije, v sozvočju s prostorom, gledalcu ponudi čisti užitek plesa. Sekcija plesnih ustvarjalcev s ponosom podeljuje priznanje LOK kratkemu plesnemu filmu Back, ki so ga izglasovali člani Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in člani Sekcije plesnih ustvarjalcev.

Tina Vrbnjak z izjemno mehkobo, ki predira racionalno podstat njenega lika, ter s svojima naravnostjo in prikupnostjo opravi z vsemi stereotipi in poskrbi, da se njena Klavdija Jaklič prelevi v aktivno, močno in samosvojo junakinjo priljubljene serije. To pa je moč doseči le z izjemno disciplino, pravo mero in preciznostjo pri interpretaciji. Pokaže tudi odlično razumevanje svojega poklica skozi zastavljeni format, saj je poleg sijajnih dramatičnih momentov v seriji svoj nastop obogatila še z izjemnimi komičnimi vložki, ki vnašajo še dodatno lahkotnost in živost. Zato ji Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev podeljuje letošnjo nagrado veliki plan.

Jure Henigman večplastnost in kompleksnost značaja Sama Demšarja, neutrudnega, nekonvencionalnega, a srčnega profesorja, oblikuje suvereno in brezpogojno. Premišljeno, natančno ter z izjemnim občutkom, sproščeno in zabavno, a vseeno resno in odgovorno, izriše vse profesorjeve čustvene zasuke. Prav zato lahko gledalec njegovega junaka sprejme kot celovitega človeka z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi vred. Jure Henigman je s svojo igralsko koncentracijo, energičnostjo in prepričljivostjo nedvomno motor serije Gospod profesor, ki se je prikupila vsem generacijam gledalcev. Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev mu zato podeljuje letošnjo nagrado veliki plan.

Ponavadi o ansambelski igri govorimo v gledališču, v zgodovini filma pa se ni velikokrat zgodilo, da je bila v ospredju prav ta, saj filmsko igro najpogosteje determinirajo glavne, stranske ali manjše vloge. Film Orkester premore obsežno igralsko zasedbo, a za nobeno izmed vlog ne moremo reči, da je glavna ali stranska, bolj ali manj izstopajoča. Filmu Orkester daje pečat prav homogena zasedba, ki ustvari avtentičnost okolja, saj vsak njen član, ne glede na obseg svoje vloge, doda pomemben in nepozaben košček v ta mozaik. Pristop in pravo mero je čutiti prav med vsemi soigralci, ki so povezani v prepričljivo celoto. Člani Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev, ki so nastopili v celovečernem filmu Orkester, zato za svojo ansambelsko igro prejemejo letošnjo nagrado veliki plan.

NAGRADO VELIKI PLAN prejme Liza Marijina za vlogo Eve v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko

Liza Marijina je Eva: je točna in natančna igralska bravura. Sprehaja se med stanji in situacijami z močno igralsko prezenco, karizmo in neverjetno lahkotnostjo, hkrati pa z občutkom, da ves čas pripoveduje zgodbo. Liza Marijina je še enkrat dokazala, kako močno in natančno občuti jezo generacije, ki na videz noče odrasti, čeprav ji je vse kristalno jasno. V liku Eve s svojo neizprosno neposrednostjo in jebivetrstvom »ubija« in »kolje« vse okrog sebe, obenem pa v njej začutimo strah, negotovost in globoko hrepenenje. Eva Lize Marijine je vse, kar mora biti, in še več.

NAGRADO VELIKI PLAN prejme Sandi Pavlin za vlogo Bruna v filmu Sanremo

Sandi Pavlin da liku Bruna obliko s preciznim in pretanjenim občutkom za človeka in človečnost in z natančnimi igralskimi orodji. V upodobitvi bolnika z Alzheimerjevo boleznijo je docela prepričljiv in verjeten, kar pa še nadgradi z razumevanjem režiserjeve poetike in umestitvijo lika v filmsko podobo. Sandi Pavlin je ustvaril pomembno vlogo za slovenski film in nam pokazal, da je filmski obraz, ki smo ga že ves čas pogrešali.

Za najboljše igralske stvaritve za dveletno ustvarjalno obdobje, za vlogo Sebastijana v nadaljevanki V imenu ljudstva.

Za najboljše igralske stvaritve za dveletno ustvarjalno obdobje, za vlogo Nike Glavan v nadaljevanki V imenu ljudstva.

Podeljuje SPU - Sekcija plesnih ustvarjalcev

Veliko nagrado zlati LOK

za izjemen prispevek, bogatitev in razvoj plesne umetnosti na filmskem in avdiovizualnem področju prejme

BARBRA DRNAČ

Barbra Drnač se je rodila 11. marca 1961 v Ljubljani. Diplomirala je na Pedagoški fakulteti, poleg tega pa je svojo predanost plesu poglobila z dodiplomskim študijem na Akademiji za ples, ki se danes izvaja pod okriljem Alma Mater Europaea s sedežem v Ljubljani, in pridobila naziv diplomirana plesalka, koreografinja (VS).

Barbra Drnač kot plesna novinarka in kritičarka v naši kulturni sredini predstavlja sinonim za promocijo plesa. Na medijskem in plesnem področju deluje od leta 1992, ko je v naš prostor lansirala unikatno plesno oddajo Dance Session. Oddaja se je skozi leta njenega umetniškega delovanja razvila in poglobila ter preimenovala v danes vsem znano Parado plesa, ki jo spremljamo vsako nedeljo na programu televizije TV3. Kot urednica, avtorica in voditeljica ostaja zvesta osnovni liniji oddaje, ki je magazinskega tipa in vključuje vse zvrsti plesa, od zabavnega, športnega do umetniškega. Parada plesa je veliko pripomogla k popularizaciji in demokratizaciji plesa, saj ga približuje najširšemu krogu gledalcev in sproščeno blaži še vedno tu in tam prisotna, neproduktivna trenja med klasičnim baletom in sodobnim plesom, med zabavnimi in športnimi plesnimi zvrstmi ter plesom kot umetnostjo. Heterogenost in časovna omejenost oddaje ne omogočata posebnih strokovnih ocen, razmišljanj in analiz, vendar avtorica spretno poskrbi za strokovnost tako, da vabi v oddajo zanimive goste: koreografinje, plesalce, kritičarke, plesne pedagoge in organizatorje, ter jih spodbuja, da povedo o plesu prave stvari na pravi način.

Barbra Drnač že dolga zapolnjuje manko strokovnih in poljudnih prispevkov s področja plesnega novinarstva. Leta 2007 je odprla platformo Parada plesa, ki do danes ostaja naš edini spletni plesni medijski portal. Blagovna znamka Parada plesa je kot televizijski in spletni medij postala sinonim za podajanje ekskluzivnih in kakovostnih informacij o plesu in plesnih dogodkih. Leta 2004 in 2005 je bila idejna vodja in organizatorka letne prireditve in podelitve nagrad Povodni mož, ki je predstavljala edino slovensko plesno nagrado, ki je vključevala in nagrajevala ustvarjalce vseh plesnih zvrsti.

Plesna dejavnost je v naših medijih čedalje slabše zastopana, čeprav je ples v Sloveniji zadnja desetletja doživel izjemen razcvet. Žal ima ples v primerjavi z ostalimi umetnostmi in kulturnimi dejavnostmi v zavesti uredništev in javnosti še vedno nekakšno obrobno pozicijo, zato je kontinuirana skrb Barbre Drnač za promocijo plesa v slovenskem in mednarodnem prostoru – ki traja že celih 30 let! – izjemnega pomena. Pri tem je vredno izpostaviti tudi njeno aktivno udeležbo na največjih mednarodnih plesnih festivalih, kjer intenzivno promovira slovenski ples, pred njen mikrofon pa so stopile mnoge plesne, baletne in koreografske zvezde svetovnega slovesa.

Elegantna in barvita Barbra Drnač je osebnost brez dlake na jeziku, ki ne ovinkari, temveč ostaja zvesta svojim idejam, vrednotam in načelom. Ambasadorki slovenskega plesa, Barbri Drnač za prestižno stanovsko nagrado čestitamo in jo bodrimo, naj nas še naprej razveseljuje, izobražuje in promovira slovenski ples v vsej njegovi raznolikosti in širini znotraj naše prelepe dežele, kot tudi izven njenih meja.

Claudia Sovre