Ob kulturnem prazniku retrospektiva slovenskih filmov v Severni Makedoniji

5. februar 2020

V Kinoteki Severne Makedonije bodo ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika od 7. do 9. februarja potekali dnevi slovenske kulture, kjer bodo na ogled štirje slovenski filmi v restavrirani in digitalizirani kopiji: Na svoji zemlji (1948), Dolina miru (1956) Franceta Štiglica, Sedmina (1969) Matjaža Klopčiča in To so gadi (1977) Jožeta Bevca. Program je nastal v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Skopju, tamkajšnjim slovenskim društvom Slovenski center – Skopje in Slovenskim filmskim centrom.

Vir: Slovenski filmski center Retrospektivo bo v petek, 7. februarja ob 20.30 uri, odprla Štigličeva epopeja o narodnoosvobodilnem boju, posneta po noveli in scenariju Cirila Kosmača, kjer so nastopili naturščiki in slovenski gledališki igralci v svojih prvih filmskih vlogah.  Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film Na svoji zemlji se je leta 1949 kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavil v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu. Film je nastal pod vplivom sovjetskih “patriotskih” filmov in socialnega realizma, obenem pa prinaša status mitičnega začetka slovenskega filma, kjer Baška grapa ravno tako postane mitski prostor junaškega  narodnoosvobodilnega boja. Na svoji zemlji je edini himnični slovenski film o partizanstvu, saj so se naslednji filmi tematike NOB lotevali na način problemskih dram ali celo komedij kot sta Tistega lepega dne in Ne joči, Peter, ki ju je ravno tako posnel France Štiglic.

Z obrtnega stališča pa je to film, kjer so se vsi učili filmskega poklica, od tehnične ekipe pa do avtorske ekipe in igralcev. Začetniško znanje, v kombinaciji z osnovno tehnično opremo, je pomenilo kar precejšnji izziv za restavratorje filma, ki so se tako pri sliki kot zvoku srečali z osnovnim vprašanjem: Kako popraviti in vendar ohraniti vse značilnosti filma, ki so jih gledalci imeli pred seboj na platnu na prvih projekcijah? 

V filmu igrajo legendarna imena: Lojze Potokar, Franc Presetnik, Mileva Zakrajšek, Štefka Drolc, Miro Kopač, Avgusta Danilova, Majda Potokar, Boris Sešek, Stane Sever, Metka Bučar, Jože Gale, Andrej Kurent in Ivan Ivo Belec. 

Na kulturni praznik, 8. februarja ob 18. uri, bo na ogled Sedmina Matjaža Klopčiča, ki se dogaja v Ljubljani leta 1941, ko vojna grobo prekine brezbrižne gimnazijske dni učencev Nika in Marije. Mladenič se kmalu priključi ilegalnemu gibanju in je v pomembni akciji ranjen. Skrije se v Marijini čolnarni, od koder naj bi prešel med partizane. Tu doživi preobrat, saj mora prvič ubiti. V prepadu med ljubeznijo ter smrtjo, ki spremljajo njegove zadnje akcije v Ljubljani, doživi ta pomembni trenutek zapuščanja otroštva in stopanja v boj za svoje mesto pod soncem. V filmu igrajo: Rade Šerbedžija (Niko), Snežana Nikšić (Marija), Milena Dravić (Filomena), Mirko Bogataj (Popaj), Relja Bašić (Carlo Gasparone), Tone Slodnjak (Tiger), Maks Bajc, Marjan Benedičič, Tone Gogala, Vinko Hrastelj, Slavko Jan, Tone Kuntner, Branko Miklavc, Duša Počkaj, Radko Polič, Majda Sepe, Stane Sever, Tone Slodnjak, Ružica Sokić, Vladimir Šau, Franc Uršič in Milena Zinauer. Kot v večini slovenskih filmov so tudi v Sedmini igralcem iz drugih republik dali svoj glas slovenski igralci: Radetu Šerbedžiji Boris Juh, Snežani Nikšić Mojca Ribič, Mileni Dravić Štefka Drolc.

Na 16. festivalu jugoslovanskega filma (Pulj, 1969) je Matjaž Klopčič za Sedmino prejel posebno diplomo »za originalno režijo«. Sedmina je bil Klopčičev prvi barvni film, v katerem pa so določeni prizori črno beli. Takratna tehnologija ni omogočala, da bi pri kopiranju barvnega negativa dobili pravo črno belo fotografijo.

8. februarja bo ob 20. uri na ogled tudi Štigličeva klasika restavrirane in digitalizirane kopije filma Dolina miru,ki je bila ob 60. obletnici slovenske filmske klasike predstavljena na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, v sekciji Cannes Classics 2016. Zgodba govori o dveh vojnih sirotah, ki sta med bombardiranjem mesta izgubila starše - desetletnemu Marku in nekaj let mlajši nemški deklici Lotti, ki iz sirotišnice v okupiranem mestu zbežita v gozd, da bi našla dolino miru, o kateri je Lotti pripovedovala babica. Marko je prepričan, da gre za dolino, v kateri je imel njegov stric hišo in mlin. Preden uspeta zbežati obveščevalna služba Marku izroči pomembno sporočilo o nemški ofenzivi, ki naj bi ga prenesel partizanom. Med svojo pustolovščino v gozdu otroka naletita na ameriškega narednika Jima, ki se je rešil iz sestreljenega letala. Skupaj najdejo stričevo hišo in dolino miru, a tam jih prestrežejo Nemci in ubijejo ameriškega vojaka, medtem ko Lotti in Marko sama odtavata v gozd, da bi našla pravo dolino miru - svet brez sovraštva in vojn. John Kitzmiller je leta 1956 za vlogo Jima prejel nagrado za najboljšo moško vlogo na festivalu v Cannesu.

Dolina miru se je v lanskem Štigličevem letu predstavila na maratonu restavriranih filmov septembra v Budimpešti, novembra v Münchnu in Sankt Peterburgu, decembra pa so ta zimzeleni film prikazali tudi v Varšavi.

V nedeljo, 9. februarja ob 20. uri, pa bodo občinstvo nasmejali še To so gadi. Bevčev edini celovečerni film, se je dobrih 15 let ponašal z naslovom najbolje gledanega domačega filma. Peripetije ovdovelega voznika avtobusa, njegovih petih neugnanih sinov (gadov), potrpežljive gospodinje in njene nečakinje so sprožale salve smeha, nekatere replike so ponarodele. Komedijo zmešnjav zapletajo in odpletajo odlični igralci, na čelu z že takrat legendarnima Bertom Sotlarjem in Majdo Potokar, prek uveljavljajoče generacije Borisa Cavazze, Radka Poliča - Raca, Dareta Valiča do filmske debitantke Milade Kalezić in kopice naturščikov.

Film zaradi skromnih sredstev ni bil tehnično dovršeno posnet. Prav tako so mu kritiki očitali, da je lahkoten, naiven, da je njegova umetniška vrednost vprašljiva. A gledalci so jasno izrazili svoje mnenje. Film To so gadi se je skoraj petnajst let ponašal z rekordom, saj si ga je v tistih časih samo v ljubljanskih kinematografih ogledalo okrog 112.000 gledalcev, v celotni Sloveniji pa okrog 280.000.

Vsi filmi se nahajajo tudi v zbirki SI-FI Klasika. Slovenski filmski center je z namenom povečanja dostopnosti starejših filmov v letu 2017 pričel tudi z  izdajanjem restavriranih del na Blu-rayjih.

Vir: Slovenski filmski center