BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Festival CinEast 2025 bo med 10. in 26. oktobrom v Luksemburgu ponovno povezal srednjo in vzhodnoevropsko filmsko ustvarjalnost. Občinstvu bo v 16 dneh ponudil več kot 120 projekcij izbranih igranih, dokumentarnih in animiranih filmov iz 21 držav, ob bogatem spremljevalnem programu z glasbo, razstavami in razpravami. Posebej razveseljivo je, da bo letos na sporedu kar deset filmov, ki so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra ali v koprodukciji s Slovenijo, kar potrjuje vse pomembnejšo vlogo slovenskega filma v evropskem prostoru.
Trije filmi v glavnem tekmovalnem programu
Večkrat nagrajeni prvenec Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić spremlja šestnajstletno Lucijo, ki se pridruži dekliškemu pevskemu zboru. Njeno prijateljstvo z vrstnico Ano-Marijo je na preizkušnji, ko se znajde v svetu prebujajoče se spolnosti in iskanja lastne identitete. Film je imel svetovno premiero na letošnjem 75. Berlinalu, kjer je prejel nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v uradnem tekmovalnem programu Perspektive. Scenarij za film sta napisali režiserka in Maria Bohr. V filmu nastopajo Jara Sofija Ostan, Mina Švajger, Saša Tabaković, Nataša Burger, Staša Popović, Mateja Strle, Saša Pavček in drugi. Producenta filma sta Jožko Rutar in Miha Černec iz produkcijske hiše Spok Films. Film bo na ogled tudi na letošnjem Viennalu.
V glavnem tekmovalnem programu bosta na ogled tudi 2 manjšinski soprodukciji, in sicer Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić in Veter, govori mi v režiji srbskega cineasta Stefana Đorđevića. Tudi ta dva filma sta že prejela nagrade, prvi je imel svetovno premiero v Locarnu, drugi pa na letošnjem festivalu v Rotterdamu.
Na poletni večer v zapuščeni dalmatinski vasici srečamo Čilenko Tereso, ki išče družino svojega pokojnega moža. Njeno srečanje z Mileno odpre zgodbo o izgubi, pripadnosti in iskanju miru. Bog ne bo pomagal je hrvaško-italijansko-romunsko-grško-francosko-slovenska soprodukcija. Slovenska soproducenta sta Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo.
Veter, govori mi je intimen filmski portret odnosa med materjo in sinom. Avtobiografsko obarvani projekt, v katerem nastopajo režiser in njegovi bližnji, spremlja Stefana, filmskega režiserja, ki se prvič po nedavni materini smrti vrača domov, na babičin rojstni dan. Rad bi dokončal film o mami, spotoma pa kot gesto sprave posvoji tudi potepuškega psa. Gre za srbsko-slovensko-hrvaško soprodukcijo. Slovenska soproducenta sta Jožko Rutar iz produkcijske hiše SPOK Films, ter Miha Černec iz Staregare. Pri filmu sodelujeta tudi slovenska filmska ustvarjalca direktor fotografije Marko Brdar in oblikovalec zvoka Julij Zornik. Tudi ta film je na sporedu letošnjega Viennala.
V programu Cinesope 2 filma
Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika in prvenec Fantasy režiserke Kukle.
Belo se pere na devetdeset je slovenski celovečerni igrani film z Anico Dobro, Jurijem Zrnecem in Leo Cok v glavnih vlogah. Svetovna premiera filma je bila letos v Sarajevu, film je že prejel prvo festivalsko nagrado. Scenarij za film sta napisala pisateljica Bronja Žakelj in režiser. Gre za ganljiv, humoren in navdihujoč film o soočanju z boleznijo. Zgodba spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Potem, ko v otroštvu zaradi raka izgubi mamo, se mora v mladosti s to zahrbtno boleznijo soočiti še sama. Kljub številnim in skoraj nepremostljivim izzivom se Bronja z njimi spoprijema z mešanico solz, smeha in neomajnega optimizma. Film temelji na resnični zgodbi in avtobiografskem romanu z istim naslovom. Producenta sta Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo. Film bo v sklopu festivala obeležil slovenski dan, ki bo v sredo, 22. oktobra. Po projekciji bo pogovor s pisateljico Bronjo Žakelj.
Kuklin prvenec Fantasy prinaša zgodbo četverice prijateljic, ki jih je spremljal že njen kratki film Sestre. Njihov sproščeni, skoraj fantovski življenjski slog jih pogosto spravlja v spore s fanti iz soseske. Ko spoznajo mlado transspolno žensko Fantasy, se prostor med njimi začne spreminjati. Dekleta sčasoma ugotovijo, da so se odtujila. Vsaka se znajde na pragu odraslosti, soočena z vprašanjem, "kdo sem, ko ni več nikogar, ki bi me določal". Film je imel svetovno premiero v Locarnu in je na preteklem filmskem festivalu v Sarajevu prejel Srce Sarajeva za kolektivno igro (za najboljšo žensko vlogo), ki so jo prejele Sarah Al Saleh, Alina Juhart, Mia Skrbinac in Mina Milovanović.
V dokumentarnem programu prav tako 2 filma
Tematski dokumentarni cikel festivala se letos poglablja v globoke pretrese, ki danes preoblikujejo našo družbo. V program sta se uvrstila Gora se ne bo premaknila režiserke Petre Seliškar in slovenska manjšinska soprodukcija Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića.
Gora se ne bo premaknila je imel svetovno premiero letos na mednarodnem filmskem festivalu Visions du Réel (Vizije resničnosti) v Švici. Do sedaj je prejel 2 nagradi, film je pravkar na sporedu v slovenskih kinematografih. Poleg režiserke je scenarij za film napisal Tancrède Rivière. Dokumentarec nas popelje v makedonske gore, kjer trije bratje odraščajo med 600 ovcami in ovčarskimi psi ter razmišljajo o življenju in prihodnosti. Film je nastal v produkciji Petra Pan film, zanj Petra Seliškar, soproducent filma je RTV Slovenija.
Večkrat nagrajeni dokumentarno-igrani film Fiume o morte! hrvaškega scenarista in režiserja Igorja Bezinovića govori o fascinantni širši javnosti neznani zgodovinski epizodi. Tematizira zgodovinski dogodek, v katerem je italijanski pesnik in vojni zagovornik Gabriele D'Annunzio pred približno sto leti zavzel mesto Reka. Soproducent je slovenski produkcijski studio NOSOROGI, pri filmu sta sodelovala še oblikovalec zvoka Julij Zornik, ki je tukaj sodeloval kot mešalec zvoka. Za filmsko fotografijo filma pa je poskrbel vsestranski slovenski filmski ustvarjalec Gregor Božič. Gre za hrvaško-italijansko-slovensko soprodukcijo. Svetovna premiera filma je bila na letošnjem filmskem festivalu v Rotterdamu, kjer je film tudi zmagal.
Gregor Božič na festivalu sodeluje tudi v kategoriji kratkih dokumentarnih filmov, kamor se je uvrstila njegova Navadna hruška. Kratki dokumentarno-igrani film je prav tako nastal v produkciji studia NOSOROGI, kot soproducent pa je pri filmu sodeloval post-produkcijski studio Digital Orchard iz Velike Britanije. Scenarij za film sta spisala Gregor Božič in Marina Gumzi. Film je postavljen v bližnjo prihodnost, močno zaznamovano od podnebnih sprememb. Skupina sredozemskih znanstvenikov se z novo tehnologijo loti analize arhivskih posnetkov sadjarjev iz preteklosti, s čimer želi raziskati, kaj natančno je ljudi v starih časih vezalo na njihova drevesa. Tudi ta film je imel svetovno premiero na filmskem festivalu v Rotterdamu.
V program mladih talentov pa se je uvrstila slovenska manjšinska soprodukcija večkrat nagrajeni Zajčji nasip hrvaške režiserke Čejen Černić Čanak, ki je hrvaško-litvansko-slovenska soprodukcija. Drama spremlja Slavena, ki se vrne v rodni kraj ob narasli reki Odri po očetovi smrti. Obnovi odnos s prijateljem iz otroštva, kar sproži napetosti v skupnosti, ki se hkrati bori proti poplavi in lastnim predsodkom. Slovenski avtor pri filmu je direktor fotografije Marko Brdar, slovenski soproducent je produkcijska hiša Perfo. Film je imel svetovno premiero na letošnjem Berlinalu.
Na festivalu se bo v programu Cinespecial predstavila tudi slovenska manjšinska soprodukcija Osemdeset plus znanega srbskega režiserja Želimirja Žilnika. Scenarij za film sta napisala režiser in Tanja Šljivar. Dokumentarno-igrani film legendarnega srbskega režiserja prinaša razmislek o zgodovinskih spremembah in družbeni realnosti skozi portrete posameznikov. Film je srbsko-slovenska soprodukcija, slovenska soproducenta sta Miha Černec iz Stare gare ter Jožko Rutar iz produkcijske hiše Tramal.
Leta 2021 je bila na festivalu v Luksemburgu Slovenija v fokusu.
Vir: Slovenski filmski center
