8. februar 2025

Glavna nagrada in nagrada Fipresci za slovensko manjšinsko soprodukcijo Fiume o morte! v Rotterdamu

Dokumentarno-igrani film Fiume o morte! hrvaškega scenarista in režiserja Igorja Bezinovića je prejel glavno nagrado, glavnega tekmovalnega programa (Tiger) 54. edicije mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu. Poleg te je prejel tudi nagrado Fipresci, ki jo podeljuje mednarodno združenje filmskih kritikov. Žirija Fipresci je v svoji obrazložitvi med drugim zapisala: »Navdušila nas je igriva uporaba arhivskih posnetkov in rekonstrukcija, ki osvetljuje premalo znano epizodo evropske zgodovine.«

Nekonvencionalni dokumentarec je nastal v produkciji zagrebškega Restarta, kot soproducent pa je pri filmu s finančno podporo Slovenskega filmskega centra sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi. Ob prejemu nagrade je povzela: »Ni povsem samoumevno, da po sedmih letih dela na kakšnem projektu, še zlasti, če gre za vsebinsko, organizacijsko, kadrovsko in finančno tako zahtevne procese, producent še lahko tako iskreno obožuje film, kot sama obožujem Fiume o morte!. Dejala bi celo, da gre za najpomembnejši film, pri katerem sem v svoji karieri sodelovala oziroma pri katerem smo sodelovali s studiem NOSOROGI. Obenem gre za nemara kar življenjsko delo hrvaškega režiserja in scenarista Igorja Bezinovića, pri čemer je Fiume o morte! v enaki meri avtorski dosežek, kot je kolektivna kreacija. Desetletje dela na filmu je preraslo klasično filmsko produkcijo in se spremenilo v neke vrste kolektivni eksperiment, ki je ustvarjalcem - ekipi in meščanom Reke - ponudil možnost za natančno revizijo specifičnega dela zgodovine mesta in razmislek o kolektivni identiteti, ki se je oblikovala tudi na tej podlagi. Fiume o morte! je tako rezultat budnega in angažiranega, obenem pa čudovito kreativnega odnosa do skupnosti, ki obstaja v odnosu do svoje preteklosti in potencialne prihodnosti.

Morda najbolj fascinanten vidik filma je, da je v enaki meri študiozna analiza zgodovinskih dejstev in nekonvencionalen, skoraj pankovski filmski unikum. Film se s takim odnosom zoperstavlja strahu, pasivnosti in različnim defenzivnim mehanizmom, ki v pomanjkanju možnosti za kolektivno oblikovanje zgodb vse bolj spodkopavajo temelje humanizma. Bezinović je od vsega začetka dela na projektu dobro vedel, da zgodba D’Annunzijeve okupacije Reke ni samo zgodba nekega specifičnega teritorialnega zavzetja izpred sto let. S skoraj strašljivo lucidnostjo je razumel ali čutil, da ima zgodba vzpostavitve t.i. Kvarnerske regence veliko stičnih točk s svetom tukaj in zdaj, ter da lahko z dekonstrukcijo profila določenega tipa voditeljev in njihovih politično-performativnih strategij neposredno reflektira aktualne politične anomalije. Med njimi neofašistične poskuse prilaščanja ozemlja, zgodovine pa tudi prihodnosti. Razumljivo je, da sta obe festivalski žiriji, ki sta filmu podelili nagradi, glavno nagrado TIGER in nagrado Fipresci, svoji obrazložitvi naslonili na sodobno politično dogajanje in vzpon skrajnih desničarskih politik.«

Fiume o morte! je izviren film, ki na izjemno inovativen način govori o fascinantni širši javnosti neznani zgodovinski epizodi. Tematizira zgodovinski dogodek, v katerem je italijanski pesnik in vojni zagovornik Gabriele D'Annunzio pred približno sto leti zavzel mesto Reka.

Pri projektu sodeluje tudi letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada oblikovalec zvoka Julij Zornik, ki je tukaj sodeloval kot mešalec zvoka. Za filmsko fotografijo filma pa je poskrbel vsestranski slovenski filmski ustvarjalec Gregor Božič, ki se je v Rotterdamu, prav tako v tekmovalnem programu, predstavil s svojim kratkim filmom Navadna hruška. Film je navdušil festivalsko občinstvo.

Božič je prav tako direktor fotografije pri slovenski manjšinski soprodukciji kratkega filma Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega scenarista in režiserja Nebojše Slijepčevića. Film se v kategoriji kratkih filmov poteguje za nagradi oskar in cezar. Slovensko občinstvo pa si je zagotovo zapomnilo njegov večkrat nagrajeni film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki je med drugim leta 2019 prejel tudi nagrado žirije za najboljši prvenec na filmskem festivalu v Talinu.

Mednarodni filmski festival v Rotterdamu se zaključuje v nedeljo, 9. februarja, Slovenija pa se je na njem predstavila s petimi filmi, od tega so se trije uvrstili v tekmovalni program.

Vir: Slovenski filmski center

POVEZANO