BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Med 30. januarjem in 9. februarjem se bo v Rotterdamu odvil 54. mednarodni filmski festival, ki bo predstavil nove slovenske filme, med njimi kar tri v glavnih tekmovalnih programih: kratki film Gregorja Božiča Navadna hruška ter dve manjšinski soprodukciji Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića in Veter govori mi srbskega režiserja Stefana Đorđevića.
V glavnem tekmovalnem programu celovečernih filmov Tiger Competition, kamor se je uvrstilo najzanimivejših 14 filmov, bo predstavljen nov dokumentarni film Fiume o morte! hrvaškega scenarista in režiserja Igorja Bezinovića. Nekonvencionalni dokumentarec je nastal v produkciji zagrebškega Restarta, kot soproducent pa je pri filmu s finančno podporo Slovenskega filmskega centra sodeloval slovenski produkcijski studio Nosorogi, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi. Pri projektu sodeluje tudi letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada oblikovalec zvoka Julij Zornik, ki je tukaj sodeloval kot mešalec zvoka.
Film opisuje enega najbolj bizarnih obdobij iz zgodovine mesta Reke (Fiume v italijanskem jeziku), 16-mesečno vojaško okupacijo, ki jo je pred stotimi leti izvedel v Italiji še danes čislani pesnik in ekscentrični vojskovodja Gabriele D'Annunzio. Pod režijskim vodstvom Bezinovića, ki se je zgodovinskega dogodka lotil opremljen s faktografskim znanjem in obširnim zgodovinskim arhivom, so Rečani zgodbo okupacije svojega mesta za film ne le obnovili, temveč jo skozi komične, surrealne in tudi strašljive epizode na izviren način rekonstruirali in reinterpretirali. Produkcija Fiume o morte! je trajala dolgih deset let, kar je ustvarjalcem omogočilo med drugim tudi to, da so v film vpletli nekatera aktualna politična dogajanja. Vzporednice med politično dinamiko prvih desetletjih dvajsetega stoletja ter sedanjostjo, posebej v smislu teatraličnosti in politične propagande v predvojni in današnji politiki, se tako v filmu ponujajo same od sebe.
Za filmsko fotografijo filma Fiume o morte! je poskrbel vsestranski slovenski filmski ustvarjalec Gregor Božič, ki se v Rotterdamu predstavlja tudi v vlogi režiserja še enega, v tekmovalni program uvrščenega slovenskega filma, Navadna hruška. Kratki dokumentarno-igrani film je prav tako nastal v produkciji studia Nosorogi, kot soproducent pa je pri filmu sodeloval post-produkcijski studio Digital Orchard iz Velike Britanije. Film bo v programu kratkih filmov premierno prikazan v družbi devetnajstih kratkih filmov. Scenarij za film sta spisala Gregor Božič in Marina Gumzi, ki sta se pred štirimi leti občinstvu doma in po svetu predstavila s kritiško uspešnim prvencem Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Film Navadna hruška, ki ga je filmska revija Variety napovedala kot »distopično klimatsko znanstveno-fantastiko«, je postavljen v bližnjo prihodnost, močno zaznamovano od podnebnih sprememb. Skupina sredozemskih znanstvenikov se z novo tehnologijo loti analize arhivskih posnetkov sadjarjev iz preteklosti, s čimer želi raziskati, kaj natančno je ljudi v starih časih vezalo na njihova drevesa. Film je nastal s podporo Slovenskega filmskega centra, Mestne občine Nova Gorica, Evropske prestolnice kulture - GO!2025, ter Filmske komisije dežele Furlanije - Julijske krajine.
Iz produkcije Nosorogi so ob razglasitvi programa zapisali naslednje: »Dvojna premiera v obeh glavnih tekmovalnih programih enega največjih svetovnih filmskih dogodkov, ter izbor drugih projektov slovenskih kolegov je za slovenski film neverjeten uspeh. Pozornost s strani festivala, ki je v filmih vedno iskal najsvetlejšo iskro kreativnosti in promoviral sodobno avantgardo, s tem pa kategorično zavračal delitve svetovne kinematografije na centralne in periferne, ter se vztrajno zoperstavljal nareku dominantnih trgov in zvezdništvu, predstavlja veliko potrditev našega načina dela. Tako Navadna hruška kakor tudi Fiume o morte! sta nastala nepreračunljivo, kot kreativni odziv na neposredno okolico in sicer v obdobju, ko smo začeli zaznavati velike družbene in okoljske spremembe. Te bodo bržkone zaznamovale že našo in vse naslednje generacije. Prepričani smo, da bosta zaradi tega oba filma sčasoma postala le še bolj zanimiva. Veselimo se, da ju bomo lahko po premieri v Rotterdamu kmalu predstavili tudi slovenskim gledalcem!«
V tekmovalni program Tiger Competition se je uvrstila tudi slovenska manjšinska soprodukcija Veter govori mi srbskega režiserja Stefana Đorđevića. Gre za srbsko-slovensko-hrvaško soprodukcijo. Slovenska soproducenta sta Jožko Rutar iz produkcijske hiše SPOK Films, ter Miha Černec iz Staregare, film pa je v Sloveniji finančno podprl Slovenski filmski center. Glavni producent je srbski Non-Aligned Films, hrvaški soproducent je Restart, soproducent je še srbska produkcijska hiša Katunga. Zgodba opisuje 34-letnega Stefana, ki z avtom zbije psa in se zaradi občutka krivde odloči, da ga odpelje s seboj na jezero, kamor je šel dokončat film o svoji nedavno preminuli mami. Pri filmu sodelujeta tudi slovenska filmska ustvarjalca direktor fotografije Marko Brdar in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
V programu kratkih in srednjemetražnih filmov bosta na ogled eksperimentalni film Rumene zore režiserja Davorina Marca ter slovenska manjšinska soprodukcija Upon Sunrise srbskega režiserja Stefana Ivančića. Upon sunrise je srbsko-špansko-slovensko-hrvaška soprodukcija, slovenski koproducent je Miha Černec iz produkcijske hiše Staragara. Glavni producent je srbski Non-Aligned Films, soprodukcijske hiše so španska Volta Producción in hrvaški Antitalent. Kuratorka programa Lyse Nsengiyumva je o filmu zapisala: »Maria je mati samohranilka, ki živi v Srbiji, kjer je stanovanje nepredvidljivo, zdravstveno varstvo drago in malo priložnosti za zaposlitev. V obupani želji, da bi poskrbela zase in za svojega 6-letnega sina, se za preživetje zateka k drobnim prevaram. Upon Sunrise Stefana Ivančića ponuja pretresljiv vpogled v vsakdanje boje ženske, ki se na vse pretege trudi premagovati hudo družbeno neenakost, z malo ali nič podpore države.«
O filmu Rumene zore je kurator programa Ivan Ramljak zapisal: »Legendarni slovenski eksperimentalni ustvarjalec Davorin Marc je po 48 letih filmskega ustvarjanja debitiral na IFFR z arhetipskim primerom dela iz poznejšega dela svoje kariere. Rumene zore je skrbno izdelana miniatura, v kateri digitalno posnema nekatere analogne postopke iz preteklosti. Če so bila Marcova analogna dela iz 80-ih post-punk, potem bi lahko bila nova post-filmska!«
Festival, katerega fokus predstavljajo najbolj izvirna nova dela sodobne neodvisne filmske umetnosti, si obenem prizadeva za enakovredno obravnavo različnih svetovnih kinematografij. Povprečno ima 275.000 obiskovalcev na edicijo in več kot 2000 strokovnjakov iz več kot 100 držav, ki festival obiščejo vsako leto. Festival določa prihodnje filmske trende in razkriva filmske ustvarjalce, na katere je v prihodnosti dobro biti pozoren.
Vir: Slovenski filmski center
