Pero

Ni bilo tako, kot je rekla (To, kar je ostalo) je dokumentarni portret igralca Petra Musevskega, s katerim je režiser v 24-ih letih posnel 8 filmov. Leitmotiv filma je Petrova misel, morda celo urok, da se mu je vse, kar je posnel, potem zgodilo v resničnem življenju in da ga je močno zaznamovala že prva vloga zdravljenega alkoholika v filmu Kruh in mleko Jana Cvitkoviča. Režiser Kozole se življenjske zgodbe in osebnosti svojega prijatelja in igralca Musevskega, s katerim sta v letih sodelovanja razvila skoraj »psihoanalitsko razmerje«, loteva kot prestop meje, saj se zaradi nepričakovanega in radikalnega reza v življenje njun odnos in prvoosebna perspektiva preobrneta.
Režiser skupaj z bližnjimi, prijatelji in znanci Petra Musevskega ter z njim samim v dokumentarnih in arhivskih, a tudi igranih prizorih, pripoveduje o alkoholizmu, psihičnih težavah, propadlem zakonu, poskusu samomora, travmatičnem razmerju s polsestro in težavnem odnosu z otroki, o svoji družinski zgodovini, igralski naravi in karieri. Oseben in čustveno iskren film, ki se ukvarja s pojmoma nikogaršnje resnice in resničnosti in eksperimentalno briše meje med realno osebo in fiktivnim likom je izviren projekt z razvidnim avtorskim stališčem. Tema sodobnega, nevrotičnega človeka, ki se spopada z življenjem, depresijo, strahovi in s samim seboj, je nekaj univerzalnega in relevantnega.
Film je zaradi znanega slovenskega igralca Petra Musevskega posebej privlačen za slovenski in jugoslovanski kulturni prostor, zaradi specifično filmske, metafikcijski ravni pripovedi pa je privlačen tudi za širši evropski oziroma mednarodni kulturni prostor.
Gre za režiserja z odmevnim in pomembnim filmskim opusom v slovenskem kot tudi mednarodnem prostoru, kar izkazujejo tudi številna priznanja z različnih pomembnih festivalov.
Režijski koncept je jasno predstavljen in lahko iz njega nastane zanimiv in pomemben dokumentarni film, ki bo vstopal tako v prostor igralca, ki je zaznamoval slovenski in mednarodni film kot tudi družbeno okolje. Predvsem zato, ker za njim stoji izkušen in mednarodno etabliran avtor.
Producent ima realiziranih več prepoznavnih filmskih in AV del različnih zvrsti (igrani in dokumentarni projekti), z njimi je sodeloval na domačih in tujih festivalih in pridobil tudi nagrade, zlasti domače. Nekateri filmi so imeli veliko uspešnost v domači distribuciji, nekoliko manjša pa je odmevnost producenta v mednarodnem prostoru. POLSESTRA, JAZ SEM FRENK, NE BOM VEČ LUZERKA, VSAKA DOBRA ZGODBA JE LJUBEZENSKA, NOČNO ŽIVLJENJE, MEJE, DOM, GREMO MI PO SVOJE 2, VAJE V OBJEMU, DOLGE POČITNICE, STANJE ŠOKA in drugi.
Producent je navedel 10 projektov, ki jih je realiziral s podporo SFC-ja, pri 3 je sklenil aneks za podaljšanje roka dokončanja projekta znotraj 2 let in ga v dogovorjenem roku tudi zaključil, je pa pri večini projektov uspel zagotoviti koprodukcijska sredstva iz tujine. Večjih odstopanj med predračunsko in obračunsko vrednostjo dokončanih projektov ni bilo.
Iz finančnega načrta je razvidno, da producent vlaga tudi lastna sredstva v produkcijo in promocijo. Producent je pridobil PREDPOGODBO z dvema mednarodnima koproducentoma: SISTERS AND BROTHER MITEVSKI Makedonija in FILMSKA KUĆA BAŠ ČELIK-Srbija, vendar je iz predpogodbe razvidno, da ta sredstva še niso zagotovljena. Koproducenta bosta zaprosil na razpisu 2020: FILMSKO AGENCIJO SEVERNE MAKEDONIJE in FILMSKI CENTER SRBIJE.
Predračun je glede na scenografsko in izvedbeno zahtevnost, kot je razvidna iz scenarija in kot je bila predstavljena na predstavitvi, po mnenju komisije primerno zastavljen. Glede na scenarij, režijsko eksplikacijo in terminski načrt projekta sta finančni načrt in finančni predračun pregledna.
Producent je projekt ocenil na 417.884,00 €, Za produkcijo, promocijo in distribucijo je zaprosil SFC za 100.000,00 €. Delež zagotovljenega financiranja od vrednosti projekta (A+B+C) je večji od 10 odstotkov.
Načrt promocije in distribucije v RS je producent dobro pripravil na osnovi njegovih številnih projektov. Ima Slovenskega distributerja CINEMANIA GROUP.