Ruševine

Režiser trdno drži vse niti v svojih rokah, ne dopusti obliki, da bi prerasla vsebino, pač pa tankočutno zgradi prepričljivo celoto, ne da bi čez široko platno na veliko napisal: To sem jaz naredil.

Če stojijo posamezni deli, stoji tudi celota. Ruševine, ki bodo še dolgo stale. Najboljši film letošnjega festivala.

Kamera diha z igralci in prostorom. Ne vsiljuje se ne z gibanjem, ne z barvami, ne s kompozicijo. Sledi zgodbi in ustvarja atmosfero. Preprosto in dovršeno.

Prepričljiva in pretresljiva igra brez odvečnih elementov. Darko Rundek, verjamemo ti.

Nataša Matjašec se v tej zahtevni vlogi izogne nevarnosti, da bi »igrala« igralko. Izjemna čustvena stanja na platnu zaživijo brez patetike.

Vloga, ki ji težko rečemo stranska, zlahka pa ji rečemo moška. Disciplinirana, iskrena, dobro odmerjena bravura Matjaža Tribušona.

Igra izjemne intenzivnosti, ki si ne privošči pretiravanja. Doživeta razrvanost brez napak, Nataša Burger.

Glasbe v filmu Ruševine skorajda ni. In tako je tudi prav. Ko butne, pa butne.

Ni bil nominiran.