BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Navdušencem nad sedmo umetnostjo bodo v prihodnjih mesecih v Gorici ponudili razgiban vpogled tako v aktualno kot tudi v restavrirano slovensko filmsko produkcijo. Hiša filma se bo enkrat mesečno prelevila v kinodvorano, kjer spregovori slovenski film z italijanskimi podnapisi. Niz filmskih del bo vedril zimske mesece ter v goriškem čezmejnem prostoru gradil most med italijanskim in slovenskim občinstvom. Cikel bo povezoval globino in umetniško izraznost različnih žanrov, ter gostil številne avtorje in filmske ekipe, ki so soustvarile prikazane filme. Cikel nastaja v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Hišo filma ter Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, in del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Skupno vodilo njihovega filmskega programa bo prepletanje dogodkov, ki bodo posvečenii počastitvi 25. obletnice podeljevanja nagrade Darko Bratina na festivalu Poklon viziji. Skozi to praznovanje bomo skupaj z gostjami in gosti obeležili četrt stoletja nagrade, ki nosi sporočilo o humanistični, poetični moči filmskih podob in njihovi sposobnosti spreminjanja.
Prvi del dogodka bo posvečen dokumentarni formi. 18. januarja začenjamo z italijansko premiero novega dokumentarca režiserke Maje Weiss, prve dobitnice nagrade Darko Bratina leta 1999. Čustveno potovanje skozi temne epohe zgodovine nosi naslov Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna. Na projekciji bodo navzoči avtorica filma, producentka Ida Weiss iz produkcijske hiše Bela film ter soscenaristka Nataša Konc Lorenzutti. Film, ki bo pospremil dan spomina na žrtve holokavsta, usmerja pogled v čas druge svetovne vojne skozi objektiv štirih otrok, poslednjih še živečih žrtev nacističnega rasnega eksperimenta. Leta 1942 je bilo okrog trideset »rasno ustreznih« slovenskih otrok vključenih v zloglasni nacistični program Lebensborn, ki ga je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase. Večina teh otrok je bila oddana v posvojitev nemškim parom, ki so bili vsaj na videz zvesti nacističnemu režimu. Dogodek bo potekal v sodelovanju s produkcijsko hišo Bela film.
Prva nagrada Darko Bratina je leta 1999 romala v roke Maje Weiss za njen film Cesta bratstva in enotnosti. Ob tej priložnosti je Maja Weiss povedala: »Počaščena sem, da sem leta 1999 kot prva avtorica prejela nagrado Darko Bratina za celovečerni dokumentarni film Cesta bratstva in enotnosti, za »road movie«, film ceste, z zgodbami, ki so umeščene po republikah nekdanje Jugoslavije; za film s prikazanimi človeškimi opustošenji vseh vrst in razsežnosti, ki so se zgodili v tej prvi vojni v Evropi po letu 1945.«
8. februar, dan slovenskega kulturnega praznika, bo obeležen z dokumentarnim portretom Milka Bambiča. Režisersko taktirko je prevzel Radovan Čok, pri nastanku filma pa je poleg produkcijske hiše Solsticij sodeloval tudi Kinoatelje. Bambič, umetnik slovenskega porekla v Italiji, je bil Spacalov in Černigojev sodobnik v Trstu, kot likovni kritik pa je bil med pionirji slovenske povojne likovne kritike v Italiji. Deloval je kot umetnik, publicist, likovni kritik, ilustrator, izumitelj, grafik in pisec reklamnih besedil, ilustrator industrijskega oblikovanja. Prvenstveno pa je bil slikar, ki je pustil globoko sled v zgodovinski avantgardi, predvsem futurizmu.
Cikel bo svoj tretji odmev doživel 14. marca v družbi še ene prejemnice nagrade Darko Bratina, Petre Seliškar. Njen novi dokumentarni film Telo, ki je nastajal kar dvajset let, je tudi letošnji dobitnik nagrade vesna za najboljši dokumentarni film, ta gledalca vodi skozi občutljivo zgodbo o življenju in notranjem svetu ženske, ki se neustrašno bori z redkimi avtoimunskimi boleznimi. Dokumentaristka, ki je nagrado Darko Bratina dobila leta 2008, v filmu prepleta mešanico intimnih pogovorov, osebnih arhivov in impresionističnih podob. Dogodek bo potekal v sodelovanju s produkcijsko hišo Petra Pan.
Vir: Slovenski filmski center
