Množična slovenska prisotnost na filmskem festivalu v Sarajevu

Sarajevski filmski festival, ki se bo odvijal od 11. do 18. avgusta, je priložnost, na kateri zasijejo številni filmi iz regije. Na letošnji 29. ediciji bo svetovno premiero doživelo tudi več slovenskih filmov. Skupno se bo v Sarajevu predstavilo 8 avdiovizualnih del, pri katerih je sodelovala Slovenija. Za glavno nagrado srce Sarajeva se bo v tekmovalnem programu potegovalo 49 filmov, 22 se jih bo na festivalu premierno predstavilo, med temi bodo tudi trije slovenski filmi in ena slovenska manjšinska soprodukcija. To so celovečerni dokumentarni film Telo Petre Seliškar, v produkciji Zavoda Petra Pan, kratki dokumentarni film Objem Miroslava Mandića, kratki igrani film Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič ter srbsko-slovenska soprodukcija Flašaroši Nemanje Vojinovića.

Film Telo je slovensko-hrvaško-makedonska soprodukcija, v kateri avtorica Petra Seliškar skozi obdobje dvajsetih let v intimnem video-dnevniku sledi fizičnim spremembam telesa osrednje »junakinje« filma, pianistke Urške, ki nastajajo kot posledica njenega dolgotrajnega boja z resno boleznijo.

Miroslav Mandić v eksperimentalno-dokumentarnem filmu Objem v produkciji Hupa Brajdič razmišlja o odnosu med človekom in naravo. V filmu Kako sem se naučila obešati perilo, ki ga je produciral Filmservis, Barbara Zemljič prikaže vinjeto nekega naključnega srečanja med fantom in dekletom. Nemanja Vojinović, pa v svojem filmu Flašaroši soproducenta RTV Slovenija, prikazuje življenje zbiralcev plastenk na enem največjih neekoloških odlagališč odpadkov v Vinči, na območju nekdanjega arheološkega najdišča neolitika.

V sekciji V fokusu bo na ogled dokumentarni film Pero Damjana Kozoleta v produkciji Vertigo, ki je filmski poklon življenju, karieri in strahovom pokojnega igralca Petra Musevskega, ki ga sarajevsko občinstvo zelo dobro pozna. Med številnimi nagradami je Musevski srce Sarajeva prejel leta 2005 za vlogo v Kozoletovem filmu Delo osvobaja.

V sekciji Soočanje s preteklostjo pa bodo vrteli slovensko manjšinsko soprodukcijo Najsrečnejši človek na svetu, pri kateri je sodeloval Vertigo. Makedonska režiserka Teona Mitevska skozi srečanje dveh kandidatov na zmenku na slepo odstira posledice, ki jih je na ljudeh pustila vojna na Balkanu.

Skupno 9 nominacij za slovenski TV seriji

Strokovna žirija, ki jo sestavljajo filmski in televizijski strokovnjaki iz regije, bo za nagrado srce Sarajeva letos izbirala med 19. TV serijami v 14. kategorijah. V poštev so prišle dramske serije in komedije iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova in Slovenije, premierno predvajane med 1. aprilom 2022 in 30. aprilom 2023. V tekmi za nagrade v kategoriji dramske serije sta tudi dve slovenski; osem-delna igrano-dokumentarna mini serija Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka, avtorja Boštjana Brezovnika, v režiji Igorja Zupeta in v produkciji Perfo, ki se poglobi v objektivne in subjektivne okoliščine umorov na Slovenskem ter prav tako osem-delna mini serija Trigrad, ki jo je za uredništvo igranih oddaj Televizije Slovenija posnela produkcijska hiša Sever&Sever. Skrivnostno dramo z elementi trilerja, v kateri glavnega protagonista Črta spremljamo v odročno vas, polno mističnih dogodkov in skrivnostnih vezi med ljudmi, je režirala Sonja Prosenc, ki je nominirana za režijo ter skupaj s soscenaristoma Gregorjem Fonom in Nino Zupančić tudi za scenarij. Za nagrade je nominirana tudi igralska zasedba Trigrada. Marko Mandić za glavno moško vlogo, Katarina Stegnar za glavno žensko vlogo, študentka igre na AGRFT Suzana Krevh pa za stransko žensko vlogo ter tudi v kategoriji Vzhajajoča zvezda (Rising star). V tej kategoriji je nominiran še Timon Šturbej, ki nastopa v več igranih prizorih serije Inhumanum.

»Letošnje leto je postavilo mejnik v dobi kakovostnih dramskih serij in komedij iz regije. Letošnji izbor dokazuje hitro zorenje produkcije televizijskih serij. Po petletnem obdobju, v katerem je število posnetih TV serij vztrajno naraščalo, z zanimanjem spremljamo nove trende. Glavni akterji se bodo morali izkazati na domačem področju, obenem pa pokazati večje uspehe na mednarodnih trgih. Prepričani smo, da bo skupno število posnetih serij upadlo, povečala pa se bo produkcijska in umetniška kakovost TV serij, po možnosti skozi regijske soprodukcije,« meni Jovan Marjanović, direktor Sarajevskega filmskega festivala.

Omenjene filme in serije je finančno podprl Slovenski filmski center.
Vir: Slovenski filmski center