Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine

TV film Zmaga je bridko šegava komedija o nekaterih najbolj žgočih stiskah in težavah tako imenovanega malega človeka, ki se je na ruševinah nekdanje socialne države in solidarnostne družbe nemočen znašel v krempljih neoliberalistične grabežljivosti in neusmiljene dobičkonosne logike kapitala. Osrednji junak zgodbe, odpuščeni delavec Rado Bigec, ponižan in razžaljen v svojem profesionalnem in človeškem dostojanstvu, se odloči za skrajno dejanje upora: ugrabi novodobnega direktorja svoje tovarne in skuša s smrtonosno grožnjo izsiliti preklic o likvidaciji proizvodnje. Spopadeta se pristaš tradicionalnih vrednot dela, solidarnosti in osnovnega človeškega poštenja na eni in nosilec novodobne tržne in zgolj profitabilne logike na drugi strani – in ker je naš »upornik z razlogom«, Rado Bigec, oborožen z bombo, se zdi tragičen razplet neizbežen. A kot rečeno, gre vendarle za komedijo (čeprav v temnih barvah), v zaplet se vmešajo mediji (zabavna oddaja na lokalnem radiu) in zgodba doživi presenetljiv komičen obrat in šegav razplet, ki pa pri gledalcu vseeno pušča grenak priokus: je danes in tukaj, dvajset let po osamosvojitvi slovenske države in vstopu v prostor tržne ekonomije, sleherni protest (kaj šele upor) zoper uveljavljeni red »vrlega novega sveta« res že vnaprej obsojen na tragičen polom? Kako to, da je obupen klic na pomoč iz pristne človeške stiske dandanes postal le še zabaven vložek v oponaševalskem nočnem radijskem »showu«? Bridka, kritično priostrena pa hkrati komedijsko zasukana slika posameznikove ubožnosti v svetu, ki temelji zgolj še na človekovi porabljivosti in zlorabljivosti v globalnem procesu kopičenja in plemenitenja kapitala, resnico o tem pa prikriva z bleščavo medijsko manipulacijo.