Zadnji dnevi maestrala Napovedano

Zadnji dnevi maestrala nikakor niso predvidljivi. Umestitev v okolje, ki je oddaljeno od glavnega mesta, je več kot ustrezna. Sosledje prizorov poteka lahkotno in ne razlagalno, kar bralcu/gledalcu omogoči vstop v svet filmskega dogajanja. Opisi oseb ne ostajajo na površini. Podani so s pravimi odtenki, premori in globinami. Pripovedni nivo pušča veliko prostora vizualnemu in s tem presega resničnost. Komična drama o človeških slabostih je pozoren pogled na disfunkcionalno družino in družbo, in hkrati pogled o izrečenem in zamolčanem, o skrivnostih in lažeh. Scenarij krasita duhovitost obravnave medsebojnih sporov, ki spominjajo na islandska Ovna ter primorsko narečje, ki po priljubljeni slovenski klasiki Tistega lepega dne nekako ni več našlo svojega prostora v poznejši slovenski kinematografiji. Univerzalna zgodba širokega zamaha bi lahko bila deležna precejšnje pozornosti tudi izven meja Slovenije.