Čakam na vlak
- Kratki igrani film
- 8' 47''
- 2025
- Slovenija
- Osnovni podatki
- Galerija
- Gradiva
- Epizode
- Zasedba
- Ekipa
- Organizacije
- Glasba
- Nagrade in nominacije
- Projekcije
- Arhivski posnetki
- Razširjeni podatki
- Financiranje
- Snemalne lokacije
- Zanimivosti
- Stik z uredništvom
Sinopsis
Na železniški postaji na Jesenicah Samir čaka mednarodni vlak, ki bi mu vrnil očeta. Ta je pred meseci odšel na bojišče v Bosno. Smo leta 1992, vojna v osrčju Jugoslavije je v polnem zamahu, novice, ki prihajajo v Slovenijo so pretresljive. Samirjevi mami javijo, da je njen miren in neproblematičen sin poškodoval vlak. Samirju se ne mudi domov, sprejme povabilo na igro košarke s prijateljem Zorano
Na železniški postaji na Jesenicah Samir čaka mednarodni vlak, ki bi mu vrnil očeta. Ta je pred meseci odšel na bojišče v Bosno. Smo leta 1992, vojna v osrčju Jugoslavije je v polnem zamahu, novice, ki prihajajo v Slovenijo so pretresljive. Samirjevi mami javijo, da je njen miren in neproblematičen sin poškodoval vlak. Samirju se ne mudi domov, sprejme povabilo na igro košarke s prijateljem Zoranom. Zoranov oče ju povabi na kosilo, kar v Samirju vzbudi občutek nemoči in spomin na očeta, ki ga še vedno ni. Doma ga pričaka jezna mama, ki zahteva, da odide z njo do železniške postaje, kjer bodo razčistili z obtožbami o tem, da je razbil vlak. V pisarni šefa postaje se morata soočiti z vandalskimi dejanji Samirja, kar pa kmalu privede do soočenja o resnici očeta.
Režija
zasedba
Izjava režiserja/-ke
Rojen sem bil ravno po končani dolgoletni jugoslovanski vojni in obiski sorodnikov v takratni Bosni in Hercegovini so bili surovi, intenzivni in čustveni. Čeprav sem v zgodnjem otroštvu ugotovil, kaj
Rojen sem bil ravno po končani dolgoletni jugoslovanski vojni in obiski sorodnikov v takratni Bosni in Hercegovini so bili surovi, intenzivni in čustveni. Čeprav sem v zgodnjem otroštvu ugotovil, kaj pomeni žalost, sem občutil tudi veliko lepega, saj so ljudje zaradi vojne kazali solidarnost, iskrenost in bili povezani v skupni izkušnji. Odraščal sem v bloku na Jesenicah. Tam se ljudi ni ločevalo glede na njihovo poreklo, še manj na vero. Moj najboljši prijatelj iz otroštva je izhajal iz srbske družine. Nikoli se nisva sporekla glede vojne. Glede nogometašev in košarkarjev pa dostikrat.
Galerija (5)
Zasedba
vrstni red špice
Ekipa
scenarij
režija
produkcija
fotografija
montaža
scenografija
kostumografija
maska
zvok
sektor režija
produkcijska ekipa
sektor scenografija
sektor zvok
posebni učinki
sektor kamera
osvetljava
scenska tehnika
sektor zasedba
sektor maska
poprodukcija
Organizacije
produkcija
Razširjeni podatki
Tehnični podatki
Financiranje
Proračun
Vsi podatki o financiranju so pridobljeni iz uradnih virov. S strani producentov oziroma organizacij, ki so projekt finančno podprle.
Komisija: Janez Lapajne, Aleš Pavlin, Miran Zupanič, Katja Colja (nadomestna članica) Obrazložitev komisije
S scenaristovimi vtisi iz otroštva podprt scenarij po zgodbi Zorana Kneževića nepreračunljivo odpira travmatično obdobje polpretekle zgodovine – posledice vojn v republikah nekdanje Jugoslavije. V ta časovni kontekst je umeščena iskrena in boleča pripoved o jeznem fantu Samirju, ki na jeseniški železniški postaji kamenja vlak, ker je nekoč odpeljal v vojno njegovega očeta. Avtor odpre relevantne teme odraščanja, na videz nemotivirane agresivnosti, človeške solidarnosti, bridkega spoznanja o očetovi smrti ter ponovnega zbližanja z materjo. Besedilo izpušča vse nepomembno. Elegantno, v nekaj izčiščenih prizorih, pripelje do spoznanja, ki bo glavnega junaka spremljalo vse življenje. Dialogi, omejeni na bistveno, učinkovito predstavijo značaje in podpirajo situacije. Filmske osebe prepričljivo zaživijo pred bralcem/gledalcem, čeprav se večina, razen ustrezno ves čas prisotnega osrednjega lika, le bežno pojavi v filmu. Zgodba, ki se učinkovito začne s takojšnjim junakovim znašanjem nad vlakom, se čudovito konča na Bledu, ki pozabljen od turistov s svojo lepoto obdaja le Samirja in njegovo mamo. Projekt obeta droben, a dragocen prispevek k ozaveščanju stisk, ki jih je prebivalcem Slovenije prinesla vojna na Balkanu, in bo kot takšen relevanten prispevek k razvoju slovenske avdiovizualne ustvarjalnosti, saj daje glas pripadnikom skoraj getoiziranih narodnih skupnosti, ki so se s trebuhom za kruhom, ali pozneje pred uničujočo vojno, zatekli v Slovenijo. Ob subtilni realizaciji lahko nastane človeške topline in bridkosti poln film, ki bo privlačen tudi za mednarodne festivale kratkega filma.
Stik z uredništvom
Spoštovani, s pomočjo spodnjega obrazca nam lahko pišete. Veseli bomo vaših odzivov.